Gospodarstvo

VW: Podkupnine in seks turizem

Berlin, 17. 01. 2007 14.32 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Osebni prijatelj nekdanjega kanclerja in tvorec nemške gospodarske reforme se zaradi korupcije brani pred sodiščem.

Sojenje ob velikem zanimanju medijev: Protestnik zahteva zaporno kazen.
Sojenje ob velikem zanimanju medijev: Protestnik zahteva zaporno kazen. FOTO: Reuters

Ob izjemnem zanimanju medijev se je danes začelo sojenje nekdanjemu kadrovskemu direktorju Volkswagna in tvorcu nemške gospodarske reforme Petru Hartzu. Pred sodiščem se je zbrala tudi množica protestnikov, ki so obtoženca zmerjali z 'lumpom' in 'izdajalcem delavcev'. S tem so namigovali na vlogo obtoženega Hartza in njegove komisije v nemški gospodarski reformi, s katero je vlada nekdanjega kanclerja Schröderja zmanjšala pravice brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve.

Hartz se zagovarja zaradi dajanja denarnih podkupnin članom podjetniškega sveta VW in njihovega podkupovanja z luksuznimi potovanji v eksotične kraje. Državno tožilstvo očita 65-letniku zlorabe v 44 primerih, od tega naj bi bil v 23 primerih odgovoren za kaznivo protipravno pridobljeno premoženjsko korist nekaterih vodilnih uslužbencev.

400 tisoč evrov za brazilsko ljubico

Tako naj bi nekdanjemu zastopniku zaposlenih v svetu podjetja in soobtožencu Klausu Volkertu v letih 1994 in 2005 plačal 1,95 milijona evrov podkupnine, kar ni bilo zavedeno v bilancah VW. Po mnenju preiskovalcev je delavski zastopnik prejemal podkupnino zaradi svojega položaja v delojemalskem svetu (t.i Betriebsrat), ki ima v nemškem gospodarskem pravu velik vpliv na sprejemanje poslovnih odločitev. Ob tem je Hartz v letih 2000 do 2004 namenil 400.000 evrov gotovine Volkertovi nekdanji ljubici iz Brazilije, obema skupaj pa še dodatnih 218.000 evrov.

Peter Hartz pred začetkom sojenja, zamaskirana demonstranta v ozadju.
Peter Hartz pred začetkom sojenja, zamaskirana demonstranta v ozadju. FOTO: Reuters

Začetek sojenja je prvi proces proti Hartzu. Afera, v katero sta poleg Hartza in Volkerta vpletena tudi nekdanji vodja kadrovske službe Gebauer in nekdanji kadrovnik češke hčerinske družbe Škoda Schuster, je prišla na dan junija 2005. Tudi Gebauer in Schuster sta od Hatza zahtevala podkupnino. Gotovino, ki je dejansko pripadala koncernu VW, pa sta preko svoje mreže 'slamnatih' podjetij po vsem svetu usmerjala na svoje osebne bančne račune v tujini. S podkupninami in plačevanjem stroškov za ekskluzivne bordelske storitve v eksotičnih turističnih krajih po svetu, je Hartz zagotovljal, da podkupljeni zastopniki zaposlenih v podjetniškem svetu niso nasprotovali odločitvam uprave.

Vse za premirje s sindikati in deželnimi politiki

Tožilstvo je med drugim obtožilo tudi socialdemokratskega poslanca nemškega zveznega parlamenta in nekdanjega predsednika delavskega sveta v VW Hansa Jürgena Uhla zaradi pomoči pri zlorabi položaja in sklepanja navideznih zavarovanj. Nekdanji generalni direktor VW Ferdinand Piech je zavrnil vsakršno vpletenost, zaradi afere pa je prišel na slab glas tudi znameniti 'VW sistem', po katerem so uprava koncerna, predstavniki sindikata in politiki zvezne dežele Spodnja Saška družno skrbeli za zagotavljanje delovnih mest v svoji regiji.

Hartz je imel za seboj bleščečo kariero, dokler se pri največjem evropskem proizvajalcu avtomobilov VW ni pogreznil v korupcijsko afero. Član socialdemokratske stranke (SPD) in sindikata IG Metall je bil osebni prijatelj nekdanjega nemškega socialdemokratskega kaclerja Gerharda Schröderja. Kot zelo cenjen svetovalec za politična in gospodarska vprašanja je sodeloval pri pripravi obsežne nemške gospodarske in socialne reforme, ki je dobila ime po njem - 'Hartz IV'.

Sistem za izčrpavanje podjetja

Afera je močno zamajala ugled koncerna, ki je po ugotovitvah revizijske družbe KPMG zaradi tega utrpel gmotno škodo v višini 5 milijonov evrov. Po mnenju revizorjev so nekateri vodilni uslužbenci koncerna in njihovi zunanji sodelavci skušali z ustanavljanjem svojih 'slamnatih' podjetij in s pomočjo prikritih zastopstev po svetu "v velikem obsegu finančno izčrpati in ogoljufati VW". Da bi v prihodnje preprečil podobne primere, je koncern ustanovil sistem ombudsmana, v katerem sta zunanja odvetnika zadolžena za strogo zaupno preverjanje informacij o domnevnih korupcijskih dejanjih, o svojih ugotovitvah pa obveščata upravo Volkswagna.

Če bo obsojen, grozi Hartzu kazen do pet let zaporna, po mnenju opazovalcev pa naj bi dobil pogojno zaporno kazen do največ dve leti in denarno kazen 300 tisoč evrov, to pa predvsem zato, ker je vsa očitana kazniva dejanja priznal, osebno pa se ni okoristil.

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

goso
20. 01. 2007 18.23
No, evo kako se denar speljuje preko slamnatih računov po svetu. A mislte, de mnogi naši tega že od davno ne vedo? Seveda vejo in delajo. Pa stranke tud. Kako pa naj preživijo? Od besed, ki jih spušajo? Zato so pa firme toko važne, de so u tvojih rokah pa čimbolj privatne. ke se da pol use skrit. Kapitalizem se je na Zahodu zlo razvil že zdavnaj. Mi ga zdej posnemamo. Zato je pa delavsko samoupravljanje šlo nekaterim tako na živce. Podatki o plačah in bilancah so bli skor javni, vsekakor pa se ni dal skrit velik dnarja. Sej so bli tud lumpi. Ampak tuki je pa zdej cel sistem tko naštiman. Lej te naše špetire s farmacijo. Je velik skritga. Ti pa kar plačuj. Pa tko naprej...
civitasstain@gmail.com
18. 01. 2007 11.04
Harz ni tvorec gospodarske reforme, saj ni spadal h vladi kot minister, temvec je bil tvorec delovne reforme, katero je vlada sprejela in je reformirala takorekoc "borzo dela". Je pac dobro, ce poznas tudi evropsko politiko.