Prvi vzajemni sklad je bil ustanovljen leta 1924 v Bostonu, leta 1933 pa je bila sprejeta prva ameriška zakonodaja, ki je urejala delovanje vzajemnih skladov. Sredi leta 2002 je kar 54,2 milijonov ameriških gospodinjstev varčevalo v vzajemnih skladih, vrednost sredstev v upravljanju pa je konec leta 2002 dosegla vrednost 6.391 milijard USD. V primerjavi z letom 2001 se je število gospodinjstev s prihranki v vzajemnih skladih zmanjšalo (za 3,7%), prav tako se je zmanjšala višina sredstev v upravljanju (za 2,6%).
Tudi v EU je dejavnost investicijskih skladov glavno gibalo razvoja in rasti v finančnem sektorju. Najpomembnejšo vlogo imajo tako imenovani UCITS skladi (odprti investicijski skladi z naložbeno politiko investiranja v prenosljive vrednostne papirje in na denarni trg, ki so usklajeni z evropsko direktivo o investicijskih skladih). Sredstva v UCITS skladih so se v obdobju 1990-2002 povečevala s 16,0% povprečno letno stopnjo rasti ter so konec septembra 2002 znašala 3.291 milijard €. Od leta 2000 se višina sredstev zmanjšuje, v letu 2002 so se glede na preteklo leto zmanjšala za 7,4%. Zmanjšanje je posledica zmanjšanja vrednosti delniških skladov zaradi padanja vrednosti delnic na svetovnih finančnih trgih. V nasprotju z delniškim, pa obvezniški, denarni in nepremičninski skladi beležijo pozitivne trende rasti.
V februarju 2002 je stopila v veljavo nova evropska zakonodaja o investicijskih skladih, ki je prinesla kar nekaj sprememb. Le te se v glavnem nanašajo na naložbeno politiko skladov, ki je manj restriktivna, saj skladom omogoča nalaganje sredstev tudi v druge likvidne finančne oblike in ne le v vrednostne papirje. Nova zakonodaja omogoča družbam za upravljanje tudi nekatere nove dejavnosti, ki do sedaj niso bile dovoljene. Direktiva tako daje možnost upravljanja finančnega premoženja fizičnih in pravnih oseb (tudi pokojninskih skladov), ter dejavnost svetovanja.
Kljub upočasnjeni rasti vrednost skladov v zadnjih dveh letih, lahko v prihodnje dolgoročno pričakujemo rast tako velikosti kot števila skladov. Glavni dejavniki, ki bodo pozitivno vplivali na dejavnost vzajemnih skladov so: spremembe v demografski strukturi, pokojninske reforme (novi pokojninski načrti z obveznimi prispevki), višja donosnost vzajemnih skladov v primerjavi z drugimi naložbenimi oblikami, prevzemi in združitve v dejavnosti ter nova evropska zakonodaja na področju upravljanja investicijskih skladov.
