Gospodarstvo

Vzhodno gospodarstvo raste hitreje

London, 18. 11. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Gospodarstva srednje- in vzhodnoevropskih držav bodo leta 2004 med najhitreje rastočimi na svetu.

Da bodo vzhodnoevropska gospodarstva znova prehitela svetovno gospodarsko rast, kaže letno poročilo Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) o državah v tranziciji, vendar pa opozarja, da bodo morale te države bolj nadzorovati naraščajoče proračunske primanjkljaje. Poročilo kaže tudi, da države nekdanje Sovjetske zveze, ki so energetsko bogate, postajajo vedno bolj odvisne od vse bolj občutljivega trga naravnih bogastev.

Energetsko bogate države postajajo vedno bolj odvisne od vse bolj občutljivega trga naravnih bogastev
Energetsko bogate države postajajo vedno bolj odvisne od vse bolj občutljivega trga naravnih bogastev FOTO: Reuters

Po ugotovitvah EBRD naj bi gospodarska rast v 27 državah, v katerih banka deluje, v prihodnjem letu znašala 4,7 odstotka - prav tolikšna je ocena EBRD tudi za letošnjo gospodarsko rast te regije. Gospodarska rast v letu 2004 naj bi bila najvišja v državah nekdanje Sovjetske zveze, med katerimi prvo mesto pripada ruskemu gospodarstvu. Rusija naj bi namreč v letu 2004 zabeležila petodstotno gospodarsko rast, kar je sicer manj od pričakovane ruske gospodarske rasti za letošnje leto, ki jo EBRD ocenjuje na 6,2 odstotka.

Gospodarstva držav srednje in vzhodne Evrope naj bi po pričakovanjih EBRD letos zabeležila 3,3-odstotno rast, prihodnje leto pa naj bi se ta zvišala že na 4,2 odstotka. Pri tem v EBRD opozarjajo, da bo osmerica držav iz tega območja, ki se bo maja prihodnje leto pridružila Evropski uniji, morala še bolj pospešiti svojo gospodarsko rast, če se bo želela približati evropskemu povprečju.

Visoka javna poraba v državah pristopnicah je v minulih letih sicer spodbudila gospodarsko rast, proračunski primanjkljaj pa raste
Visoka javna poraba v državah pristopnicah je v minulih letih sicer spodbudila gospodarsko rast, proračunski primanjkljaj pa raste FOTO: Reuters

Pričakovana gospodarska rast predstavlja dohitevanje EU le zaradi tega, ker sedanja evropska petnajsterica trenutno ne dosega najboljših gospodarskih rezultatov, vendar pa je visoka javna poraba v državah pristopnicah v minulih letih sicer spodbudila gospodarsko rast, a so naraščajoči proračunski primanjkljaji povzročili nevzdržen fiskalni položaj v več državah, ki želijo postati članice evroobmočja.

Tako naj bi Češka po ocenah EBRD v letošnjem letu zabeležila proračunski primanjkljaj v višini 8,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), na Poljskem naj bi ta primanjkljaj znašal 6,9 odstotka BDP, na Madžarskem pa 5,5 odstotka BDP. Prizadevanja srednje- in vzhodnoevropskih vlad za zmanjševanje porabe na bolj zmerne ravni bo po ocenah EBRD olajšalo okrevanje svetovnega gospodarstva, ki je pričakovano za prihodnje leto.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.