Nebo nad Slovenijo se prazni, Wizz Air prekinja še povezavo z Londonom

Wizz Air je sicer povezavo med Ljubljano in Londonom po več kot letu in pol premora zaradi epidemije covida-19 znova vzpostavil sredi lanskega decembra, po dobrem mesecu in pol pa jih bo spet prekinil. Bo pa slovensko in britansko prestolnico še naprej povezoval Easyjet, ki leti na letališče Gatwick, a bodo leti zgolj enkrat na teden. Pred epidemijo so bili leti v London eni bolj zasedenih, iz Ljubljane pa je bilo mogoče leteti na vsa londonsko letališča – Heathrow, Gatwick, Luton in Standsted.

Wizz Air je že drugi prevoznik, ki zaradi slabi epidemioloških razmer začasno prekinja lete z ljubljanskega letališča. V začetku meseca se je tako odločil že Brussels Airlines, ki je po koncu šestmesečnega predsedovanja Slovenije Svetu EU začasno prekinil lete na relaciji Ljubljana–Bruselj med 10. januarjem in 28. februarjem. Wizz Air naj bi polete v Charleroi obnovil 11. marca, na letališče Luton pa 29. marca, a omenjena datuma se lahko še spremenita, poroča portal Ex-Yu Aviation.

Število poletov klestita tudi Lufthansa in Swiss, po drugi strani naj bi podružnica ruskega Aeroflota, Rossiya Airlines, prihodnji teden predstavila povezavo med Ljubljano in Sankt Peterburgom, in sicer enkrat na teden, Nordwind Airlines pa naj bi v začetku februarja vzpostavil lete med Ljubljano in Moskvo, dodajajo.

Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana so sicer lani našteli okoli 422.000 potnikov, kar je 46,4 odstotka več kot leta 2020, kažejo danes objavljeni podatki upravljavca letališč Fraport, ki prek družbe Fraport Slovenija upravlja brniško letališče. Letos pričakujejo, da bodo našteli 900.000 potnikov, predkoronske številke pa naj bi dosegli leta 2025, pišejo omenjenem portalu.

Epidemične razmere so prizadela tudi druga letališča, ki jih slovenski potniki uporabljajo kot okno v svet. Ta mesec je Ryanair okrnil tudi povezave iz Zagreba, odpovedi so prizadele potnike, ki so nameravali poleteti v Baden Baden, Podgorico, Charleroi, Malmo, Manchester, Memmingen, Neapelj, Hahn, Sandefjord, Sofijo ali Weeze. Zdaj pa so sporočili, da bo na polete v zadnjo peterico omenjenih mest treba počakati vsaj še do marca.

V zraku tudi skoraj prazna letala

Po drugi strani pa so se številni letalski prevozniki, da bi na evropskih letališčih obdržali svoje slote, odločili, da bodo med destinacijami leteli s skoraj praznimi letali. Kot razlog za to so navedli odločitev Evropske komisije, da morajo ponudniki porabiti 50 odstotkov dodeljenih slotov, torej pravic do pristajanja in vzletanja v določenem časovnem obdobju. 

Ta novica pa je v času mednarodnega ozaveščanja o podnebnih spremembah in porabi emisij ogljika sprožila številne polemike in jezo. Pri nemškem letalskem prevozniku Lufthansa so na primer dejali, da bodo v tej zimski sezoni morali 18.000-krat leteti s praznimi letali, da ne bi izgubili slotov. 

Da evropskih pravil o letalskih slotih nikakor ni mogoče kriviti za to, da letala letijo prazna, pa so v odzivu na te očitke poudarili v Evropski komisiji. 

V Bruslju te navedbe zavračajo, češ da omenjena številka predstavlja le pet odstotkov Lufthansinih letov, ki da je doslej v zimski sezoni izvedla že 61 odstotkov letov glede na obdobje pred pandemijo, tako da ji glede na pravila, prilagojena pandemiji, sploh ni treba leteti s praznimi letali za ohranitev pravic.

Prilagodili pravila in znižali prag

Sloti se dodeljujejo na podlagi zgodovinskih pravic. Letalska družba mora za ohranitev pravic v normalnih okoliščinah izkoristiti 80 odstotkov slotov, zaradi pandemije covida-19 pa so ta prag v zimski sezoni 2021–2022, ki traja od oktobra do marca, znižali na 50 odstotkov. V poletni sezoni, ki traja od marca do oktobra, ga bodo zvišali na 64 odstotkov.

Poleg tega lahko letalske družbe v primeru izrednih dogodkov, na primer omejitev zaradi covida, izkoristijo pravico do upravičene neuporabe slota, torej jim ni treba uporabiti nobenega slota, pa vseeno ohranijo pravico do njih v naslednji sezoni. To izjemo lahko uporabijo v času omejitve in še šest tednov po njej. Pandemija tudi ni prvi primer, ko je unija zaradi izrednih dogodkov prilagodila zakonodajo o dodeljevanju slotov – podobne spremembe so uvedli po terorističnih napadih, iraški vojni, izbruhu sarsa leta 2003 in finančni krizi leta 2009.

Nizkocenovniki očitajo izkrivljanje trga

V Bruslju ob tem pogoste Lufthansine odpovedi letov pripisujejo komercialnim razlogom in preprečevanju izgube dobička, ki da niso nikakor povezani s pravili o slotih. Družbe prodajo vozovnice, nato odpovedo let in potnike premestijo na zgodnejši ali poznejši let, da bi zagotovili polna letala, so ponazorili.

Tudi pri Ryanairu Lufthansi očitajo sporne prakse in visoke cene. Izvršni direktor Michael O'Leary pravi, naj bodo raje tiho, znižajo cene in omogočijo davkoplačevalcem, ki so jih rešili, naj imajo vsaj nekaj koristi.

Pri Wizz Airu pa so izpostavili, da evropskih letalskih pravil ne bi smeli spreminjati za zaščito velikih uveljavljenih letalskih družb in da bi slote, če jih te ne uporabijo, morali dodeliti njihovim tekmecem. Pravila o letalskih slotih naj ostanejo takšna, kot so bila pred pandemijo, je v pogovoru za Reuters dejal izvršni direktor Wizz Aira Jozsef Varadi. Njihova letalska družba bi po njegovih besedah lahko uporabljala slote, ki jih uveljavljene družbe zaradi neučinkovitosti ne morejo, spremenjena pravila pa tako izkrivljajo trg.