Uresničitev predlogov o nadaljnjem sproščanju svetovne trgovine bi po ocenah Svetovne banke k svetovnemu bruto proizvodu prispevala stotine milijard dolarjev, kar bi navsezadnje močno okrepilo tudi gospodarstva držav v razvoju.
Trgovinske partnerice bodo poskušale doseči to, kar jim ni uspelo septembra lani v mehiškem Cancunu, saj se zavedajo, da bo v nasprotnem primeru sledil večmesečni ali celo večletni zastoj v pogajanjih. Zasedanje splošnega sveta WTO naj bi se predvidoma sklenilo 29. julija, generalni direktor WTO Supachai Panitchpakdi pa je kot skrajni rok za dosego dogovora navedel 31. julij. Neuspeh tokratnih pogajanj, kot je opozoril, bi lahko proces liberalizacije tako zaradi predsedniških volitev v ZDA kot tudi zaradi menjave Evropske komisije odložil za več let.
Tokratna pogajanja vsebuje smernice glede kmetijskih izvoznih subvencij in zmanjševanja ostalih oblik zaščitnih ukrepov. V primeru dosege dogovora naj bi na ministrskem zasedanju v Ženevi začeli tudi pogajanja o poenostavitvi carinskih formalnosti.
Večina članic je predlog pozdravila
Bistvo predloga WTO je sistem, ki bi zagotovil, da bi se višje uvozne dajatve znižale za večji delež kot nižje. Ob tem pušča državam prostor, da se odločijo za nižje znižanje za izdelke, ki jih obravnavajo kot 'občutljive'. Predlog predvideva tudi ukinitev vseh izvoznih subvencij za kmetijstvo do datuma, ki naj bi ga dosegli v pogajanjih. S tem so, kot ocenjujejo poznavalci, pustili odprto pot EU, ki nikakor ne bi pristala na popolno odpravo subvencij. Hkrati pa, tako WTO, morajo ZDA in Kanada opustiti sheme pomoči, ki veljajo za domače kmetijske izvoznike.
Predlog je večina držav članic pozdravila, vendar pa ga nekatere države - predvsem pretežno uvozno usmerjene, kot sta Švica in Japonska - še preučujejo. Tudi manj razvite članice WTO so do predloga zadržane, Indija pa je že glasno izrazila nezadovoljstvo in ocenila, da bo za sprejem dogovora potrebno nekoliko več napora. Kanada ima resne pomisleke na besedilo, ki se nanaša na kmetijski del, predvsem glede strožje ureditve poslovanja državnih družb.
Vajgl: Predlog WTO je dobro politično izhodišče
Na pogajanjih bo Evropsko unijo skladno s pogodbo zastopala Evropska komisija. Ta je prejšnji teden predlog ocenila kot "dobro osnovo" za pogajanja, pri čemer bo treba nekatere stvari še "razjasniti". Zunanji ministri unije pa so se na ponedeljkovem izrednem zasedanju v Bruslju predvsem na vztrajanje Francije zavzeli za bolj uravnotežen sporazum, še zlasti za področje kmetijstva. "Če se Evropska unija odreče vsem izvoznim nadomestilom za kmetijske izdelke, naredi s tem velikanski korak. Nič nadomestil je izjemno natančna opredelitev. Zato zahtevamo jasne koncesije drugih držav - te morajo ustrezati temu, kar ponuja EU," je po pogovorih dejal evropski komisar za trgovino Pascal Lamy.
Kmetijski del predloga je najbolj sporen za Francijo, ki je ob podpori Belgije, Irske, Madžarske in Poljske močno kritična predvsem do dela, ki govori o ukinjanju kmetijskih subvencij v najbolj razvitih državah ter nižanju izvoznih nadomestil za kmetijske izdelke.
Slovenski zunanji minister Ivo Vajgl je po ponedeljkovem srečanju vodij diplomacij EU dejal, da je predlog WTO "dobro politično izhodišče za nadaljevanje pogajanj"."Ključni interes Slovenije je, da se pri kmetijstvu oblikuje uravnotežen dokument, to pomeni, da se na pogajanjih v Ženevi dosežejo enakovredne koncesije drugih pomembnih razvitih držav in držav v razvoju," je poudaril Vajgl.
Odprava ovir bi k vrednosti prispevala več kot 762 milijard evrov
Po podatkih Svetovne trgovinske organizacije (WTO) je v letu 2002 vrednost izvoženega blaga v svetovnem merilu dosegla 5,16 bilijona evrov, odprava različnih trgovinskih ovir do leta 2015 pa bi k vrednosti svetovne trgovine prispevala več kot 762 milijard evrov, pri čemer bi države v razvoju bile udeležene s 65-odstotnim deležem.
Svetovna trgovina se v zadnjih letih sicer sooča z najslabšimi razmerami, odkar jo je v začetku osemdesetih let prizadela kriza. K temu največ prispevata šibka gospodarska rast in strah pred terorističnimi napadi, kar pa na posamezne regije vpliva različno. Tako so recimo v trgovanju zelo uspešne ZDA, Azija in vzhodna Evropa, zahodna Evropa in Latinska Amerika pa zaostajata.
Zaradi vse trše konkurence držav z nizkimi stroški dela na svetovnih trgih, kot je denimo Kitajska, ter šibke gospodarske rasti v državah članicah EU vse več držav s težavo podpira nadaljnjo liberalizacijo trgovine, ki bi po pričakovanjih pospešila gospodarsko rast. Nadaljnji liberalizaciji, predvsem trgovine s kmetijskimi izdelki, ne nasprotujejo samo članice EU, ampak tudi ostale razvite države, ki želijo zaščititi t.i. 'občutljive' izdelke.