Kot so sporočili iz obeh institucij, so predstavniki držav članic EU in Evropskega parlamenta v pogajanjih večinoma ohranili predlog Evropske komisije iz oktobra lani. Tako bo kvota za brezcarinski uvoz znašala 18,3 tone letno, kar je 47 odstotkov manj od kvote za leto 2024. Pri določitvi nove kvote so v Bruslju upoštevali leto 2013, ko se je fenomen t. i. presežnih proizvodnih zmogljivosti oziroma zalog jekla začel razvijati.
V okviru dogovora so pogajalci določili tudi, kolikšen del kvote bo veljal za posamezno tretjo državo. Te bodo veljale za uvoz jekla iz vseh držav, razen za članice Evropskega gospodarskega območja Norveško, Islandijo in Liechtenstein.
Na uvoz, ki bo presegal kvoto, bodo od 1. julija letos namesto 25-odstotnih veljale 50-odstotne carine.
Dogovor prinaša tudi določeno prožnost, saj bo mogoče nezapolnjene kvote v prvem letu veljavnosti uredbe prenesti iz enega četrtletja v naslednje. Od drugega leta dalje pa bo komisija odločila, ali bo to možno za posamezne kategorije izdelkov.
Pri določanju kvot za posamezno državo bo eden od dejavnikov tudi to, kje sta bila staljena železova ruda in ulito jeklo, s čimer želi EU povečati preglednost pri uvozu.
Dogovor, ki ga bosta morali obe instituciji še uradno potrditi, je že pozdravil evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič. Dejal je, da bo izid pogajanj prinesel prepotrebno stabilnost za evropsko jeklarsko industrijo.
Bruselj želi jeklarski sektor zaščititi pred vplivom presežnih zalog jekla na globalnem trgu, ki bi po nekaterih projekcijah lahko do leta 2027 dosegle 721 milijonov ton. To je več kot petkratnik letne porabe jekla v EU, so navedli na komisiji.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.