Kot je za 24 ur povedal predsednik upravnega odbora upravičencev Darko Fras gre za zadnje sredstvo, da vlagatelji pridejo do pravičnega povračila svojih vlaganj.
"Za pobudo smo se odločili enostavno zato, ker nam državni zbor in vlada s svojim brezkompromisnim ravnanjem, ko sta sprejemala sedaj veljavni zakon, enostavno nista pustila druge možnosti. Mi v združenju smo že pri sprejemanju zakona opozarjali, da je predlagana uzakonjena rešitev glede obsega vlaganja v združenje nesprejemljiva. Do konca smo upali, da bo vendarle vsaj državni zbor zmogel toliko politične modrosti in naredil tukaj nekakšno širšo družbeno sprejemljivo rešitev, vendar do tega zaenkrat ni prišlo. Zato izkoriščamo to kot zadnjo proceduralno in legalno možnost za dosego tega cilja."
Pobudo za razpis referenduma je združenje podprlo s podpisi približno 1200 volilcev, je danes napovedal Fras. Kot znova opozarja, je junija dokončno uzakonjeni način vračanja prekomernih telekomunikacijskih vlaganj nepravičen, saj predvideva le od 20- do 40-odstotno vračilo, odvisno od obdobja, v katerem so bile pogodbe sklenjene.
V združenju podpirajo predlog novele zakona o vračanju vlaganj, ki jo je predlagala skupina poslancev s prvopodpisanim Francem Pukšičem (SDS), vendar pa ga je parlamentarni odbor za gospodarstvo v začetku oktobra zavrnil. "Če bo vlada vztrajala pri brezkompromisni rešitvi in s strankarsko disciplino hotela izsiliti zavrnitev predloga novele, smo torej prisiljeni izkoristiti še zadnjo možnost, predhodni zakonodajni referendum," so prepričani v združenju, ki ima približno 4000 članov.
Združenje je uveljavitev zakona o vračanju prekomernih vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje že skušalo preprečiti takoj po njegovem sprejetju, maja letos, pri čemer je že napovedovalo tudi vložitev referendumske pobude. Odložilni veto je omenjeni zakon je nato konec maja izglasoval državni svet, vendar pa ga je DZ med vnovično presojo 18. junija z zahtevano večino 46 poslancev dokončno sprejel.
Kot predvideva zakon, naj bi več kot 150.000 vlagateljem, predvsem z manj razvitih in demografsko ogroženih območij Slovenije, ki so v obdobju od leta 1974 do začetka leta 1995 za telefonski priključek plačali več kot ostali, povrnili od 20 do 40 odstotkov vloženih sredstev. Po izračunih vlade bi za to potrebovali približno osem milijard tolarjev, začetek izvajanja zakona pa je vezan na privatizacijo Telekoma Slovenije.
