Z vodo varčno, prosim!

Zmanjšujejo se tudi pretoki rek

Najmanj vode imajo v tem času kraške reke (torej Reka, Krka in Ljubljanica), njihovi pritoki in reke na Primorskem. Po podatkih urada za meteorologijo in urada za monitoring Agencije RS za okolje (ARSO) je najmanj vode trenutno v porečjih Krke, Kolpe, Reke in Ljubljanice, v spodnjem toku Savinje ter na porečjih manjših rek na Primorskem. Drugod so hidrološke razmere še običajne za ta letni čas.

Zaradi pomanjkanja padavin tudi v drugi polovici julija se prav tako nadaljuje zniževanje gladin podzemne vode v ravninskih vodonosnik, to je v plasteh proda in peska v strugah rek, so pojasnili v uradu za monitoring. Zaloge podzemne vode se najhitreje manjšajo v vodonosniku Vipavske doline, kjer so se v preteklem tednu gladine podzemne vode dnevno zniževale za en centimeter. Na območju Ljubljanske kotline je stanje vodnih zalog še običajno z izjemo Kranjskega in Sorškega polja, navajajo.

Suša je najbolj prizadejala peščena in prodnata tla v osrednjem, ravninskem delu. Ponekod so že ustanovili občinske komisije, ki popisujejo škodo, drugod naj bi jih v prihodnjih dneh. O suši, ki je tako močna, da je kmetje sami ne bodo mogli sanirati, bodo v kratkem obvestili tudi vlado, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik murskosoboške območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Meolic.

Dežja premalo že od lanskega septembra

Suša je posledica podpovprečne količine padavin - v Pomurju je namreč od lanskega septembra do danes zapadlo le 64 odstotkov dolgoletnega povprečja - in nadpovprečno visokih temperatur, te so od povprečja višje za okrog tri odstotke in so dodatno prispevale k izsuševanju tal, je povedal vodja kmetijske svetovalne službe pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota Stanko Kapun.

Dolgoročne posledice suše

Kmetje se bojijo, da bo primanjkovalo krme za živino in da bodo cene te močno poskočile, kar bi imelo za kmetijsko proizvodnjo negativne posledice, je dejal direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja. Pomurski kmetje si prizadevajo, da bi država tudi plitva, prodnata in peščena tla, ki jih suša vsakokrat najbolj prizadene, vključila med območja z omejenimi dejavniki razvoja.