Gospodarstvo

Z vodo varčno, prosim!

Ljubljana/Murska Sobota, 27. 07. 2007 13.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

V koprskem primorju, SV Sloveniji in na Goriškem je stanje preskrbljenosti kmetijskih tal z vodo zelo kritično.

V prihodnjih dneh se še obeta suho in precej toplo vreme, zato se bo sušni stres do začetka prihodnjega tedna še stopnjeval.
V prihodnjih dneh se še obeta suho in precej toplo vreme, zato se bo sušni stres do začetka prihodnjega tedna še stopnjeval. FOTO: POP TV
Julijski vročinski val in izjemno visoke temperature, ki so dosegle tudi do 39 stopinj Celzija, so močno izsušile kmetijska tla po celi državi. Ob prehodnem poslabšanju vremena v torek je v večjem delu države sicer deževalo in se nekoliko osvežilo, a ne dovolj, da bi se pomanjkanje vode, ki pesti rastlinje, zmanjšalo.

Zmanjšujejo se tudi pretoki rek

Najmanj vode imajo v tem času kraške reke (torej Reka, Krka in Ljubljanica), njihovi pritoki in reke na Primorskem. Po podatkih urada za meteorologijo in urada za monitoring Agencije RS za okolje (ARSO) je najmanj vode trenutno v porečjih Krke, Kolpe, Reke in Ljubljanice, v spodnjem toku Savinje ter na porečjih manjših rek na Primorskem. Drugod so hidrološke razmere še običajne za ta letni čas.

Zaradi pomanjkanja padavin tudi v drugi polovici julija se prav tako nadaljuje zniževanje gladin podzemne vode v ravninskih vodonosnik, to je v plasteh proda in peska v strugah rek, so pojasnili v uradu za monitoring. Zaloge podzemne vode se najhitreje manjšajo v vodonosniku Vipavske doline, kjer so se v preteklem tednu gladine podzemne vode dnevno zniževale za en centimeter. Na območju Ljubljanske kotline je stanje vodnih zalog še običajno z izjemo Kranjskega in Sorškega polja, navajajo.

Kritčno v Pomurju
Suša, ki pesti Pomurje je največ škode naredila na koruzi, krompirju, bučah, sadnem drevju in vinski trti.
Suša, ki pesti Pomurje je največ škode naredila na koruzi, krompirju, bučah, sadnem drevju in vinski trti. FOTO: POP TV

Suša je najbolj prizadejala peščena in prodnata tla v osrednjem, ravninskem delu. Ponekod so že ustanovili občinske komisije, ki popisujejo škodo, drugod naj bi jih v prihodnjih dneh. O suši, ki je tako močna, da je kmetje sami ne bodo mogli sanirati, bodo v kratkem obvestili tudi vlado, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik murskosoboške območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Meolic.

Dežja premalo že od lanskega septembra

Suša je posledica podpovprečne količine padavin - v Pomurju je namreč od lanskega septembra do danes zapadlo le 64 odstotkov dolgoletnega povprečja - in nadpovprečno visokih temperatur, te so od povprečja višje za okrog tri odstotke in so dodatno prispevale k izsuševanju tal, je povedal vodja kmetijske svetovalne službe pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota Stanko Kapun.

Dolgoročne posledice suše

Kmetje se bojijo, da bo primanjkovalo krme za živino in da bodo cene te močno poskočile, kar bi imelo za kmetijsko proizvodnjo negativne posledice, je dejal direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja. Pomurski kmetje si prizadevajo, da bi država tudi plitva, prodnata in peščena tla, ki jih suša vsakokrat najbolj prizadene, vključila med območja z omejenimi dejavniki razvoja.

KOMENTARJI (12)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

usavko
30. 07. 2007 08.37
To je letelo na moravecprimož... se oproščam
usavko
30. 07. 2007 08.36
Damirg... Te namakalni sistemi, k so tm sam jih kmetje ne uporabljajo preprečujejo nastanek suše. Tko da od kje voda če je suša... jah suše pač ni... Mal bi mogl spremenit zakone kot naprimer: Če je obstajala možnost preprečitve katastrofe oz. škode ( v primeru da bi namakalni sistem deloval), bi za škodo odgovarjal kmet sam. Kmal bi začel kmetje uporabljat namakalne sisteme, sam kokr pravte... Bolj se jim splača, da narava uniči pridelek.
posiljatelj
28. 07. 2007 12.13
1.:"Dokler še po savinjski zalivajo hmeljna polja ni suše." 2.:"damirg suša je od kje pa se naj voda vzame?" Dokler bodo Izraelci sredi puščave S POMOČJO NAMAKALNIH SISTEMOV gojili solato in pomaranče, mi ne bo nihče dopovedal, da se to pri nas ne da. Ok, vsaj glede solate imam prav. Industrijska konoplja bi naj požrla dosti manj vode kot koruza. Zakaj se to da gojiti v Avstriji in menda tudi na Hrvaškem, pri nas pa NE ?
operater
28. 07. 2007 10.45
Samo za informacijo: če imaš deset hektarjev hmelja in da ga zalivaš, dnevo samo stroški namakanja presegajo 200€. Kje pa so sploh namakalni sistem in ostalo.
coms
27. 07. 2007 23.08
Dokler še po savinjski zalivajo hmeljna polja ni suše.
grizzly
27. 07. 2007 17.08
Bo potrebno zgraditi večje lokalne zbiralnike vode. Suša bo pa itak čedalje večji problem.
Oleander
27. 07. 2007 16.58
vsi ste strašno brihtni. Ampak ali je kdo od vas kmet? Kaj pa veste o problematiki kmetijstva ? Pridite naprimer na Kras pa naredite namakalne sisteme! Vam bodo kmetje tudi pošteno plačali, le vodo jim zagotovite! Ali pa v Brkine. Lansko leto so se tu jablane sušile. Drugih pridelkov pa v tem področju ni mogoče gojiti z tako uspešnostjo, da bi od tega preživel. Se pa strinjam, da so subvencije mapačno usmerjene. Namesto subvencioniranje košnje na površinah, bi morali vlagati v naprimer velike hleve. Seno bi se tako porabilo, ne pa da kmetje kosijo zaradi subvencije, seno pa potem zavržejo, ker nima cene, potrebe zanj pa ni.
kaalen
27. 07. 2007 16.37
Hja, kolikor vem kmetje ne sadijo tistih pridelkov, ki so bolj odporni na sušo, čeprav vedo da je tveganje statistično veliko (npr. v pomurju). Raje posadijo tiste za katere dobijo največje subvencije pa tudi če je potem celo polje požgano od suše ali gnilo od preveč dežja. Itak jim država plača odškodnino. Kje je tu logika - ne vem?!
surfordie
27. 07. 2007 15.48
dej mi povej katerega leta pa ni SLS imela kmetijske politike čez? No comment... Zakaj pa vsakemu obrtniku, ki ga trg "uniči" in bankrotira ne dajo subvencije? Zakaj je ne bi zaslužu še jaz, če bankrotiram zaradi "zunanjih" dejavnikov?
goso
27. 07. 2007 15.07
Berte Večer od včeri 26. Članek Suša se izplača. Drava mirno teče mimo zažganih koruznih polj. Ob kanalih elektrarn Zlatoličje in Formin so namakalni sistemi, ki bi lahko namakali 1000 ha polj pa jih le 80! Kmetje pravijo,da se ne izplača, strokovnjaki se držijo za glavo. To piše. Davkoplačevalci, to je mi, bi se morali pa prijeti za denarnice , ker plačujemo davke, da jih potem mečejo za škodo od suše!!! Ustavt je treba subvencije in odškodnine za sušo tam, kjer so namakalni sistemi!!! Ampak kmetijski minister ne upa, ker ga ima SLS čez, ki se ne upa zameriti volilcem. To mi plačujemo, STRANKE!!
Primoz Moravec
27. 07. 2007 15.03
damirg suša je od kje pa se naj voda vzame? Se ti zavedaš da ti ne moreš vlečt namakalnega sistem od nekje bogi za hrbtom?
damirg@email.si
27. 07. 2007 14.34
Namesto da bi si uredili namakalne sisteme, potem moramo pa to poslušat vsako leto...

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.