Sprejem v ERM 2 potrjuje dobro pripravljenost Slovenije v EU in prevzemanje odgovornosti za vodenje denarne politike. Po mnenju premiera Antona Ropa je vstop v ERM 2 veliko priznanje za Slovenijo, da se je uspešno pripravila na vstop v Evropsko unijo. V naslednjih dveh letih lahko po njegovih besedah pričakujemo, da bomo priča stabilnemu makroekonomskemu okolju, in da bo vlada zavezana k stabilni ekonomski politiki.
Slovenija je pogajanja o vstopu v ERM 2 z Evropsko unijo končala v nedeljo, z Evropsko centralno banko pa minuli petek. Bila so zaupne narave in so tekla dlje časa. Skupaj s Slovenijo sta v ERM 2 vstopili še Estonija in Litva, že od prej pa je v mehanizmu tudi Danska.
Hočevar: Tolarsko varčevanje za zdaj donosnejše
Direktor Združenja bank Slovenije Dušan Hočevar pravi, da je varčevanje v tolarjih po vstopu Slovenije v ERM 2, ko v državi velja centralni tečaj domače valute, za zdaj bolj donosno, na daljši rok pa se bo razmerje med varčevanjem v tolarjih in varčevanjem v evrih izenačilo. Pri odločitvi za varčevanje bodisi v domači valuti bodisi v evrih pa bo v prihodnje najbolj pomembna višina obresti, ki jih bodo ponujale banke. Obresti so za zdaj še relativno visoke, vendar pa se bodo s padanjem inflacije zniževale.
Slovenske banke se po Hočevarjevih besedah sicer niso posebej pripravljale na vstop države v ERM 2. "Banka Slovenije je ponudila nove instrumente, ki so potrebni za vodenje tečajne politike in so del nekega širšega procesa," je pojasnil.
Gospodarstveniki zadovoljni, izvozniki nekoliko manj
Gospodarstveniki so z vstopom v mehanizem evropskih tečajev zadovoljni. Potrdili so tudi napovedi politikov, da bodo z uvedbo evra konkurenčnejši na evropskem trgu. Fiksiranje tečaja pa nekoliko skrbi izvoznike, ki so doslej na račun padanja vrednosti tolarja lahko kovali večje dobičke.
Do ukinitve tolarja bodo ob fiksiranem tečaju na 239,64 tolarja za evro najbolj trpeli slovenski izvozniki. V Gorenju, sicer največjem slovenskem izvozniku lanskega leta, odločitev, da začnemo postopek uvedbe evra pozdravljajo, zaradi višje slovenske inflacije od evropske pa jih skrbi kratkoročna konkurenčnost. Manj si s fiksiranjem tečaja evra belijo glavo v Krki. Brane Kastelic iz Krke ocenjuje, da bi njim kot pretežnemu izvozniku ustrezal nekoliko višji tečaj evra.
Nihanje tečaja evra so dosedaj budno spremljali tudi veliki uvozniki. Ti so za razliko od izvoznikov bolj zadovoljni s stabilnim tečajem. "Trenutno gre samo za fiksiranje tečaja, čeprav to praktično pomeni že skoraj uvedbo evra. Mislim, da bo to olajšalo vsem nam poslovanje, vsem podjetjem, predvsem iz tega razloga, ker smo uvedli še bolj stabilno okolje, kot je bilo že do danes," ocenjuje Bine Kordež iz Merkurja.
Sicer naj bi bil končni učinek fiksiranega tečaja in kasneje tudi uvedbe evra za slovensko gospodarstvo pozitiven. V to je prepričan tudi podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Miro Soltar. "Smatramo, da je slovensko gospodarstvo dovolj trdno in tudi robustno in lahko zdrži ta, na nek način, fiksni tečaj evra napram slovenskemu tolarju," pravi Sotlar.
Ker je tečaj evra zadnja leta tako ali tako rasel vedno počasneje, bodo fizične osebe današnji dogodek občutile bistveno manj. "Občani ob vstopu v banko ne bodo opazili praktično nobene spremembe, še vedno bo nakupni in prodajni tečaj za evro. Kar se bo spremenilo, bo mogoče to, da bo tečaj malo bolj stabilen," pravi Igor Stembernak iz SKB-ja. Razlika med prodajnim in nakupnim tečajem evra v menjalnici torej za sedaj ostaja, dokončno pa se bo ukinila tik pred zamenjavo tolarja z evrom.
ECB določila devizne tečaje
Evropska centralna banka (ECB) je za estonsko krono, litovski litas in slovenski tolar določila obvezni interventni devizni tečaj z veljavnostjo od 28. junija 2004. Obvezne interventne devizne tečaje so v medsebojnem soglasju določile ECB ter Eesti Pank, Lietuvos bankas in Banka Slovenije na osnovi sporazuma o Evropski centralni banki z dne 1. septembra 1998 med Evropsko centralno banko in nacionalnimi centralnimi bankami držav članic izven evroobmočja. Osrednji devizni tečaj evra in obvezni interventni devizni tečaj za dansko krono ostajata nespremenjena.
Slovenski tolar
Tečaj na zgornji meji 275,586
Osrednji tečaj 239,640
Tečaj na spodnji meji 203,694
Danska krona
Tečaj na zgornji meji 7,62824
Osrednji tečaj 7,46038
Tečaj na spodnji meji 7,29252
Estonska krona
Tečaj na zgornji meji 17,9936
Osrednji tečaj 15,6466
Tečaj na spodnji meji 13,2996
Litovski litas
Tečaj na zgornji meji 3,97072
Osrednji tečaj 3,45280
Tečaj na spodnji meji 2,93488
Evro že dve leti in pol uradna valuta v dvanajstih članicah EU
Evroobmočje ali evroland je z uvedbo skupne valute nastal 1. januarja 2002, to je bila največja menjava valut v zgodovini, po več letih zelo natančnih priprav vlad, bruseljske komisije in Evropske centralne banke. Osnovna ideja denarne skupnosti je večja gospodarska teža Stare celice v svetu, predvsem pa protiutež vodilni valuti, ameriškemu dolarju. V dvanajstih evro državah živi dve tretjini evropskega prebivalstva, nekaj manj kot 300 od 450 milijonov državljanov razširjene Unije. Za zdaj se evroland razteza le po starih članicah, deseterica novih mora najprej stopiti v sistem ERM2, v čakalnici bodo vsaj dve leti. Prevzem evra je nujen, k temu so se zavezale, hitrost pa bo različno hitra, medtem ko ima trojka držav pravico, da zadrži svojo valuto.
Velika Britanija je s tem, ko je zadržala funt, še enkrat dokazala tradicionalno evroskeptično držo. Čeprav je premier Blair za, bi prevelika vnema zanj lahko pomenila celo politično smrt. V evroskepticizmu se z Britanci kosajo le še Danci, ki so evro zavrnili na že dveh referendumih, kjer so predvsem glasovali za pravico do že tako številnih izjem za svojo državo. Na referendumu, ki ga je lani jeseni na to temo pripravila švedska vlada, je bila kampanja gospodarskega lobija proti evru uspešnejša od vladne, močno na roke pa jim je šel podatek, da Švedi izven evroobmočja dejansko živijo bolje.
Sicer pa je uvedbi evra povsod sledilo razočaranje potrošnikov, saj so trgovci priložnost izkoristili za zaokroževanje cen navzgor, vlade pa niso posredovale, saj te podražitve niso bistveno vplivale na inflacijo. Prehod je bil povsod gladek, trajal je komaj dva meseca.
Evro je plačilno sredstvo tudi izven Unije, na Kosovu kot razlog navajajo mednarodno upravo, v Črni gori pa srbsko inflacijo. Uporabljajo ga tudi v Vatikanu, Monaku in San Marinu. Bankovci so po vsem evrolandu enaki, motivi na kovancih pa različni.
