Pobudo za izvzem hitre ceste Škofije-Koper iz vinjetnega sistema, ki sta jo pred meseci sprožila poslanka SD Meira Hot in poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Ziza, so z okoli 8000 podpisi v ponedeljek vložili v DZ. Hotova je ministrico Alenko Bratušek ob tem pozvala, naj upošteva voljo ljudi, "ki dobesedno ne morejo do svojih domov".
Številni vozniki namreč hitre ceste med mejnim prehodom Škofije in Koprom raje ne uporabljajo prav zaradi vinjete. "Ti turisti v tranzitu vedo, kam morajo it, da bi se temu odseku izognili, zaradi tega pride do izjemnih kolon na lokalnih cestah, ki seveda niso temu namenjene," poudarja Hotova.
Turisti se namreč tak namesto po hitri cesti vozijo skozi naselje. Najbolj so na udaru Škofije in Bertoki, zato krajani že dolgo poskušajo prepričati odločevalce, da bi bilo bolje odsek izvzeti iz vinjetnega sistema.
Da je kraj preobremenjen s tranzitnim prometom ter da je povpečna frekvenca vozil skoraj 14.500 vozil dnevno, poudarja tudi vodja civilne iniciative Edmond Gašpar. To je več kot pred izgradnjo hitre ceste, čeprav so jim takrat obljubljali, da bo prometa desetkrat manj. Hotova je sicer v zadnjih dveh mandatih sprožila že več kot 10 pobud, a jih je ministrstvo za infrastrukturo vselej zavrnilo.

Kot so pojasnili z ministrstva za infrastrukturo, za izvzem hitre ceste ni pravne podlage. In ko so pobudniki izpostavili, da je iz vinjetnega sistema izvzeta tudi hitra cesta Pesnica-Tezno, so na ministrstvu izpostavili bistvene razlike med cestama."Po izgradnji avtoceste je hitra cesta Pesnica–Tezno postala vzporedna cesta, ki za osebni promet ne predstavlja več funkcije daljinskega prometa, izgubila je povezovalno funkcijo in ohranila funkcijo lokalnega prometa Maribora z zaledjem," so izpostavili na ministrstvu.
Na ministrstvu se ob tem sklicujejo tudi na domino efekt podobnih zahtev, ki bi lahko sledil umiku vinjete na hitri cesti. V ponedeljek pa je sicer zaradi tega zavrelo tudi v državnem zboru. "Kar počnete, je nedržavotvorno in egoistično dejanje," je dejala ministrica Bratuškova, Hotova pa: "Očitno me ministrica nikakor ne razume. Ta napad sedaj vam ni v čast, mislim, da ni egoistično slišati lokalno prebivalstvo."
Bratuškova je ob tem navrgla obtožbe o populizmu, Hotova pa ji je odgovorila, da je populistično v resnici "govoriti, da bodo potem še v ljubljani želeli ukiniti vinjete in da bo ogrožena tretja razvojna os".
Dars naj bi bil ob ukinitvi vinjete na odseku ob tri milijone evrov na leto
Skladno z uredbo o merilih za kategorizacijo javnih cest se morajo hitre ceste navezovati na avtoceste ali na cestne sisteme sosednjih držav in povezovati središča regionalnega pomena, so pojasnili. Uredba tudi določa, da se po zgraditvi avtoceste obstoječa državna cesta ali odsek te ceste, ki poteka vzporedno z novozgrajeno daljinsko cesto, prekategorizira med regionalne ceste. Za tovorna vozila v mednarodnem oz. daljinskem prometu pa bi zaradi vzporednosti s plačljivo avtocesto lahko pomenila možnost izogibanja plačilu, zato je ostala v Darsovem upravljanju kot cesta, plačljiva za tovorna vozila.
Hitra cesta med Škofijami in Dekani pa ima funkcijo daljinskega prometa in izpolnjuje vse pogoje za hitro cesto, zato je ni mogoče izvzeti iz sistema cestninjenja, sicer še trdijo na ministrstvu za infrastrukturo ter da bi domino efekt na kocko postavilo finančno vzdržnost družbe Dars. Ob tem so izpostavili, da Dars ni le upravljavec omrežja avtocest in hitrih cest, temveč da skrbi tudi za njihovo vzdrževanje, gradnjo in razvoj.
"Upoštevaje navedeno in v povezavi z investicijami, ki jih družba Dars namenja v cestninske ceste, to pomeni, da mora cestninski sistem omogočati finančno vzdržnost družbe, kar ne pomeni le vzdrževalnih del na celotnem avtocestnem omrežju, temveč pomeni tudi zagotavljati sredstva za tretjo razvojno os, navezavo Koper-Dragonja in za vse projekte, ki so že v gradnji," so sklenili na ministrstvu.
V kolikor bi sicer odsek hitre ceste Škofije–Koper izvzeli iz vinjetnega sistema bi bil po ocenah Dars ob tri milijone evrov na leto.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.