Po zbranih statističnih podatkih je skupni pridelek pšenice in pire s 117.000 tonami na nekaj manjših površinah (za štiri odstotke) kar za tretjino (33 odstotkov) manjši od doseženega v letu 2002. Povprečen hektarski pridelek pšenice in pire je tako s 3,4 tone najmanjši v zadnjih 10 letih in za osem odstotkov manjši od letine 1997, kot najslabše v tem obdobju.
Suša prizadela žita
Sušno obdobje v času rasti in klasenja je slabo vplivalo tudi na pridelek ostalih vrst zgodnjih žit. Pridelovalci ječmena so v primerjavi z letom prej posejali za 11 odstotkov več zemljišč s tem žitom in pospravili za 18 odstotkov manjši skupni pridelek. Z ržjo posejane površine so se v zadnjih petih letih zmanjšale za polovico, dosežen skupni pridelek v letu 2003 pa je s 1368 tonami kar za 45 odstotkov manjši od zadnjega petletnega povprečja. V istem obdobju pa so se povečale površine posejane s tritikalo. Letošnji skupni pridelek je bil na za skoraj štirikrat večjih površinah le za pet odstotkov večji kot pred petimi leti.
Od poljščin prizadelo koruzo
Od poljščin je letošnje sušno obdobje zelo prizadelo koruzo za zrnje. Povprečni pričakovani hektarski pridelek je s 4,7 tone najmanjši v zadnjih desetih letih. Po zbranih statističnih podatkih je skupni pridelek koruze za zrnje z 202.000 tonami na nekaj manjših površinah (za 5,6 odstotka) skoraj za polovico (45,6 odstotka) manjši od doseženega v letu 2002. Pridelovalci silažne koruze so v primerjavi z letom prej posejali za 22 odstotkov več zemljišč, po podatkih o pričakovanih pridelkih naj bi pospravili za 16 odstotkov manjši skupni pridelek.
Slab pridelek industrijskih rastlin
Zaradi poletne suše so po podatkih o pričakovanih letošnjih pridelkih obeta tudi slab pridelek industrijskih rastlin. Sladkorne pese naj bi pridelali za 35 odstotkov manj kot v letu 2002, čeprav je bilo posejanih za 22 odstotkov več površin. Površine, posejane s hmeljem, so se v zadnjih petih letih zmanjšale za 19 odstotkov, pričakovani skupni pridelek pa je s 1422 tonami kar za 43 odstotkov manjši od zadnjega petletnega povprečja. V istem obdobju so se površine, posejane z bučami za olje, povečale za 60 odstotkov, letošnji pričakovani skupni pridelek pa naj bi bil le za osem odstotkov večji kot pred petimi leti. Slabše kot lani je obrodil tudi krompir, skupno naj bi ga bilo za četrtino manj.
Prizadelo tudi zgodnje vrste sadja
Delna spomladanska pozeba in zgodnja poletna suša sta slabo vplivali tudi na pridelek zgodnjih vrst sadja z izjemo višenj, ki so letos zelo dobro obrodile. V intenzivnih sadovnjakih so zelo slabo obrodile češnje, saj je povprečen hektarski pridelek z 2,1 tone za 63 odstotkov manjši od povprečnega pridelka zadnji 10 let. Podobno velja za marelice, katerih povprečni hektarski pridelek je z 1,4 tone najmanjši v tem obdobju. Jagode so sorazmerno dobro obrodile, medtem ko je bil pridelek ostalih vrst zgodnjega jagodičja glede na hektarske pridelke slab. V ekstenzivnih sadovnjakih pa so od zgodnjih sadnih vrst slabše obrodile le marelice.
Slabo letino so zabeležili tudi pridelovalci jabolk in hrušk v intenzivnih sadovnjakih, saj naj bi bil letošnji pridelek za tretjino manjši. V ekstenzivnih sadovnjakih pričakujejo dober pridelek hrušk, češpelj in sliv. Vinogradniki naj bi letos pridelali za 16 odstotkov manj grozdja.
