Za prvo fazo prenove ogrevanja Šaleške doline več kot 96-odstotno sofinanciranje

"Gre za do sedaj v Sloveniji največji odstotek sofinanciranja projekta, govorim o kateremkoli projektu v Republiki Sloveniji do sedaj," je podpis pogodbe pospremil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.

"Že več let govorimo o opuščanju rabe premoga v Sloveniji in neizbežnem prehodu k zelenim virom energije, danes pa še enkrat več dokazujemo, da nismo ostali le pri besedah, temveč jih spremljajo tudi zelo konkretna dejanja," je dodal minister.

Za 24,8 milijona evrov vreden projekt prve faze preobrazbe sistema ogrevanja Šaleške doline, ki zajema obnovo osem kilometrov vročevodov ter toplotnih postaj in podpostaj, je iz sklada za pravičen prehod zagotovljenih 19,9 milijona evrov. Pri tem 3,5 milijona evrov zagotavlja država oziroma v večjem delu okoljsko ministrstvo, preostalo pa občini Velenje in Šoštanj.

Prve pogodbe z izvajalci del so v Velenju podpisali že 1. julija letos, tako da dela na terenu že potekajo.

Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline je eden ključnih nosilcev prestrukturiranja savinjsko-šaleške regije. Potekala bo v treh fazah do leta 2033 in bo za potrebe ogrevanja v obeh občinah postopoma omogočila opustitev rabe premoga ter prehod na obnovljive vire energije.

"Vlada in jaz osebno vam pri tem stojimo ob strani s polno podporo, pa tudi s polnim zaupanjem, da boste projekte uspešno izpeljali do konca," je danes še dejal minister Kumer.

Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol pa je spomnil na veliko predhodno opravljenega dela pri pripravi projektov in pridobitvi več kot tisoč služnostnih pravic za načrtovana dela.

Po njegovih besedah s tem projektom v Šaleški dolini prispevajo k zmanjšanju ogljičnega odtisa, izpostavil je še, da bo, če bo vse ostalo enako, uporabnikom prinesel tudi okoli milijon evrov prihranka na letni ravni. "Najpomembneje pa je, da ta prva faza zelene preobrazbe pomeni tudi, da bomo omogočili priključitev zelenih alternativnih virov na toplovodno omrežje," je dejal.

Ko bosta zaključeni tudi druga in tretja faza zelene preobrazbe, ki predvidevata umeščanje novih obnovljivih virov energije in energetsko prenovo stavb, se bodo namreč v Šaleški dolini ogrevali na nižji temperaturni ravni kot danes. "Čaka nas še veliko dela," je dodal Dermol.

"Šaleška dolina, še posebej tudi občina Šoštanj, je bila desetletja zaznamovana z energijo iz premoga. Prav zato še toliko bolj razumemo, kako pomembno je, da ljudem v prihodnje zagotovimo zanesljivo, dostopno in okolju prijazno toplotno energijo," pa je v nagovoru pred podpisom pogodbe v Velenju dejal šoštanjski župan Boris Goličnik.

Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je medtem izrazil zadovoljstvo ob pogledu na bližnje gradbišče v največji velenjski krajevni skupnosti, Krajevni skupnosti Gorica. "Ker se na tem gradbišču potrjuje to, kar mi ves čas poudarjamo: najprej naj bodo pripravljeni projekti, potem pa počakajmo na denar. Logika v Sloveniji je ponavadi obratna," je dejal.

V tem trenutku je iz različnih virov, predvsem pa iz sklada za pravičen prehod, v Šaleški dolini aktiviranih približno 143 milijonov evrov, je Jevšek povzel tudi nekatere v minulih dneh podpisane pogodbe za naložbe v dolini. Vnovič je izpostavil prizadevanja Slovenije, pa tudi drugih držav s premogovnimi regijami, da bi bil sklad za pravičen prehod vir sredstev za prehod iz premogovniška tudi v obdobju 2028–2034. "Prepričan sem, da bomo uspeli," je poudaril.

V javni obravnavi osnutka predloga zakona o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije je ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj največ pripomb prejelo glede prenove daljinskega ogrevanja Šaleške doline in preureditve energetske lokacije Teša, je danes sicer še povedal minister Jevšek. Obravnavo na vladi pričakuje septembra.

"Ta zakon gre zdaj v fino čiščenje, pregledali bomo te pripombe in upam, da gre v mesecu septembru v vladno in parlamentarno proceduro," je ob robu današnjega podpisa pogodbe dejal minister.

Povedal je, da je bilo v javni obravnavi, ki se je iztekla v ponedeljek, največ pripomb na 10. in 11. člen, ki opredeljujeta prenovo sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini in preureditev energetske lokacije Termoelektrarne Šoštanj (Teš).

Ob tem je spomnil na zagotovila ministra za okolje, podnebje in energijo Kumra, da se bo z deležniki potrudil najti rešitev za ti vprašanji. Ostale pripombe so po Jevškovih besedah bolj ali manj tehnične narave ter tudi takšne, ki se jih da upoštevati.

V zadnjem obdobju je v Šaleški dolini javno odmeval predvsem predlagani 11. člen zakona, ki preureditev energetske lokacije Teša s fosilnih goriv na obnovljive vire energije opredeljuje kot enega od štirih strateških projektov prestrukturiranja.

A občinski upravi v Velenju in Šoštanju ter več svetnikov obeh občin je zmotilo, da člen izrecno omenja plavajočo sončno elektrarno na Družmirskem jezeru, kot upravičenca do sofinanciranja iz državnega proračuna pa določa Holding Slovenskih elektrarn oziroma hčerinske družbe.

"Prepričan sem, tako kot vedno, da bomo dosegli konsenz z obema lokalnima skupnostma, z vsemi deležniki. Na eni strani moramo to strateškost energetske lokacije ohraniti, ker je to dobro za dolino. Vemo, koliko je energetika dala dolini v preteklosti, vemo pa tudi, koliko je dolina dala Sloveniji. Tako da to vzajemnost moramo tudi vtkati v te člene," pa je danes v Velenju v zvezi s tem dejal minister Kumer.

Spomnil je, da je že pred izredno sejo občinskih svetov občin Velenje in Šoštanj, ki je potekala prejšnji teden, sklical sestanek z obema županoma in vsemi energetskimi deležniki, da se bodo dogovorili o tem, "kakšni so najboljši členi in da najdejo največji skupni imenovalec".

"Gre za 10., predvsem pa 11. člen, pa tudi 6. in 16. člen v nekem posrednem pomenu. V neformalnih razgovorih z obema županoma se že nakazuje rešitev, ki bi šla tako, da bomo nekako vsi zadovoljni," je še dejal Kumer.