S kampanjo do večje osveščenosti o pomenu obnovljivih virov energije

Komunikacijska kampanja pod sloganom "Moč vetra, sonca, vode in lesa. Za vse nas. Izberimo obnovljive vire energije" želi omenjene štiri vire pridobivanja energije približati ljudem in izpostaviti pomen čiste energije. Danes so kampanjo novinarjem predstavili z dogodkom na ljubljanskem Kongresnem trgu.

Po besedah ministra Bojana Kumra želi Slovenija v prihodnjih letih nadoknaditi zaostanek, ki si ga je na področju zelenega prehoda nabrala v zadnjih desetletjih. Do zdaj je bila država namreč dobra pri pisanju strategij, slabša pa pri njihovem izvajanju v praksi, je priznal.

Cilj je usmeriti vse napore v to, da do leta 2030 dosežemo cilje na področju deleža obnovljivih virov v bruto končni rabi energije. Za 2020 je bil ta cilj pri 25 odstotkih, a ga je Slovenija dosegala le z uporabo statističnega prenosa obnovljive energije iz druge članice EU, dve leti iz Češke in za 2022 iz Hrvaške.

Po trenutnem nacionalnem in energetskem načrtu je cilj za 2030 določen pri 27 odstotkih, a se bo glede na nedavno zaostritev evropske zakonodaje ob trenutno potekajoči prenovi načrta po Kumrovih napovedih dvignil in bo določen nekje med 27 in 35 odstotki.

"Če v Sloveniji zagotovimo kombinacijo čim več vrst tehnologij za domačo proizvodnjo elektrike, ki temeljijo na obnovljivih virih - tako sončne, vetrne, hidro, geotermalne in biomase – lahko zmanjšamo odvisnost od uvoženih fosilnih virov in od uvoza elektrike, hkrati pa razpršene tehnologije zagotavljajo domačo oskrbo z nizkoogljično in cenovno dostopno električno energijo," je dejal Kumer. 

Doseganje te ambicije je po ministrovih pojasnilih kompleksna in zapletena naloga. Gre namreč za mešanico ukrepov, spodbud, zakonodajnih poenostavitev in sozvočja različnih politik, je nanizal Kumer.

Kumer je kot trenutno najbolj pozitivno zgodbo izpostavil razmah sončne energije. V zadnjih dveh letih je tako Slovenija po inštalirani moči dodala več sončne energije kot prej v 20 letih. Skupna moč sončnih elektrarn se je samo lani povečala z nekaj manj kot 700 megavatov na blizu 1100 megavatov. Kljub dobrim rezultatom je treba dinamiko ohranjati, je dejal minister.

Navzlic majhnemu obsegu uporabe vetrne energije in stalnim zapletom pri umeščanju projektov vetrnih polj v prostor na ministrstvu verjamejo tudi v vetrno energijo. Po ministrovih navedbah je namreč vetrni potencial kljub drugačnim trditvam velik tudi v Sloveniji, z 18 teravatnimi urami letno pa dosega 1,5-kratnik letne porabe elektrike.

Kumer upa, da se bo letos število večjih vetrnic v državi povečalo s treh na štiri, zaveda pa se, da je umeščanje velikih vetrnih polj velik izziv, ki terja usklajevanje z lokalno skupnostjo, ta pa se največkrat postavi na okope. Do konca mandata bi želeli določen preboj doseči z majhnimi koraki in osveščanjem, saj izkušnje kažejo, da megalomanski projekti investitorjev običajno ne uspejo.

Če pa večjega napredka pri vetru ne bo, je po ministrovih besedah bistvena dobra mešanica štirih obnovljivih virov. Pri vodi še vidi določene možnosti, v prvi fazi z nadgradnjo in povečanjem izkoristka obstoječih hidroelektrarn. Pri novih projektih pa bo treba, tako Kumer, iskati sozvočje z interesom varovanja narave in rek kot slovenskega naravnega bogastva.

Kljub političnim očitkom na račun trenutne vlade, da želi ljudem vzeti možnost ogrevanja z lesom, je Kumer ponovil, da je vlada veliko sredstev, štirikrat več kot doslej, usmerila tudi v izrabo lesa za okoljsko sprejemljivo ogrevanje in tudi proizvodnjo elektrike.

Z vsemi temi ukrepi Slovenija, tako minister, gradi svojo domačo energetsko mešanico, ki bo nadomestila drag in okolju škodljiv uvoz fosilne energije. Prepričan je, da lahko oskrbo z elektriko povsem razogljičimo, večji izziv pa ostaja področje prometa.

Simbol komunikacijske kampanje bo sicer velika pisana vetrnica, ki jo bodo od prihodnjega ponedeljka gostili na Srednji gradbeni, geodetski, okoljevarstveni šoli in strokovni gimnaziji (SGGOŠ) Ljubljana. "S svojim vrtenjem nas bo opominjala, da za električno energijo ni potrebnih ogromnih količin premoga in drugih ogljičnih energentov, zadosti je le ujeta neskončna energija potujočega zraka – vetra," je dejal ravnatelj SGGOŠ Gvido Jager. 

Poudaril je, da dijaki dobro vedo, kaj se dogaja v svetu, in se zavedajo, da obnovljivi viri niso več alternativa, ampak nuja. Na šoli si letos želijo postaviti tudi 1000 kvadratnih metrov veliko fotovoltaično elektrarno.