303 milijoni državljanov dvanajstih držav evro-območja bodo prve bankovce in kovance evra dobili šele 1. januarja 2002, ko bo tudi uradno v obtoku. S tem bo uvajanje skupne valute evro stopilo v zadnjo fazo, ki se bo končala, ko bodo skupni bankovci in kovanci v obtoku v celoti zamenjali nacionalni denar tistih držav članic Evropske unije, ki so tudi članice denarne unije.
Prve bankovce bodo v septembru nove bankovce dobile banke v Nemčiji, Avstriji, Luksemburgu, na Irskem in Finskem. V prvih treh državah bodo prve zaloge evra že septembra dobili tudi trgovci in zavarovalnice, medtem ko jih bodo na Irskem in Finskem šele oktobra. V oktobru bodo prve bankovce prejeli bankirji v Grčiji in na Portugalskem, trgovci pa jih bodo dobili decembra. V Belgiji in Španiji se bo razdeljevanje novega papirnatega denarja bankam začelo novembra in trgovcem decembra. Podobno bo tudi v Italiji, medtem ko bodo prve bankovce najkasneje dobili bankirji in trgovci v Franciji in na Nizozemskem, in sicer šele po 1. decembru.
Oskrba s kovanci, ki bo zaradi velike mase logistično težavnejša, se bo v večini držav evro območja začela že v septembru. Kovancev v osmih različnih podobah bo izdelanih kar 50 milijard. Ena stran bo na vseh osmih - za en, dva, pet, deset, 20 in 50 centov ter en in dva evra enaka, druga pa bo prihranjena za nacionalne simbole 12 držav evro območja. Podoba sedmih bankovcev evra - za pet, deset, 20, 50, 100, 200 in 500 evrov - bo enaka v vseh državah.
Bankovci evra bodo natisnjeni na posebnem bombažnem papirju, imeli pa bodo vrsto zaščitnih elementov, tako tistih, ki jih imajo sedanje nacionalne valute, kot tudi povsem novih. Med drugim bo del površine reliefen, bankovci pa bodo opremljeni z vodnim žigom in varnostno nitko ter hologramom.
Pred 1. januarjem 2002 bankovcev ne bo mogoče dobiti, kovanci pa bodo v promocijske namene v 12 državah predstavljeni tudi pred tem. Sedanji nacionalni denar, tako bankovce kot tudi kovance, bo v bankah za evro moč zamenjati še več let.
