Zadovoljni le na Kaninu

Slovenska smučišča, od katerih jih nekaj še obratuje, so doslej v letošnji zimski sezoni skupno v povprečju dosegla manj kot polovico lanskega obiska, temu primeren pa bo letos tudi izpad prihodkov, pravi sekretar Združenja slovenskih žičničarjev Dušan Božičnik.

Na združenju bodo sicer ocene zime podali ob zaključku sezone, ki se uradno konča z zaprtjem najvišje ležečega slovenskega smučišča na Kaninu, kjer pa so z letošnjim obiskom zelo zadovoljni.

K uspešni dosedanji sezoni na Kaninu so po besedah direktorja ATC Kanin Aleša Uršiča največ prispevale investicije v zadnjih dveh letih, za katere so namenili okoli 6,2 milijona evrov, uredili pa so dve novi smučarski progi in sedežnico. Letos je kaninska smučišča, ki se razprostirajo na nadmorski višini od 1600 do 2300 metrov, obiskalo za 40 odstotkov več smučarjev kot lani. Teh bo gotovo več tudi v prihodnosti, ko se bodo povezali s smučišči na italijanski strani, ob tem pa okrepili tudi bližnje nastanitvene zmogljivosti.

Prav pomanjkanje nočitvenih zmogljivosti je po mnenju direktorja Pohorske vzpenjače in GTC Kop Srečka Jesenška slabost slovenskega zimskega turizma. Smučarski centri, ki imajo dovolj prenočitvenih zmogljivosti, beležijo manjši izpad kot tisti, kjer je nočitvenih zmogljivosti manj, ugotavlja Jesenšek.

Jesenšek je s sezono na Kopah, Ribniškem Pohorju in v Kranjski Gori, kjer je večinski lastnik smučišč Športni center Pohorje, zadovoljen, medtem ko na Mariborskem Pohorju minulo zimo skoraj ni bilo snega in zato beležijo okoli 60-odstoten izpad obiska, kar je po njegovi oceni predvsem posledica pomanjkanja dnevnih smučarjev.

S sezono so glede na slabše vreme razmeroma zadovoljni tudi v Kranjski Gori, kjer je smučišča obiskalo 120.000 smučarjev. To je za tretjino manj kot lansko sezono in predstavlja 40-odstotni izpad dohodka v primerjavi z lani, je povedala Klavdija Gomboc iz RTC Žičnice Kranjska Gora.

Na dnevne goste so precej vezani na Golteh, kjer so razen februarja beležili manjši obisk, v vseh dosedanjih smučarskih dneh je bil ta v povprečju za 40 odstotkov manjši kot lani, ko se je na Golteh smučalo 80.000 smučarjev. Kljub temu bodo po besedah direktorja Športno-turističnega centra Golte Ernesta Kovača skušali nadaljevati z investicijami, ki jih načrtujejo, pripravljajo pa se tudi že na poletno sezono, ko je na Golteh prav tako zanimivo. Med najpomembnejše načrtovane naložbe spada ureditev dostopa na Golte s strani Ljubnega.

Na Voglu so zaradi popolne odvisnosti od naravnega snega sezono začeli šele 20. januarja, od takrat naprej pa so z obiskom po besedah direktorja Žičnic Vogel Tomaža Šumija zadovoljni. Kljub temu so zaradi poznega začetka sezone utrpeli za pol milijona evrov izpada prihodkov, ki ga bo težko nadoknaditi. "V smučarski sezoni bo sploh nemogoče, uspelo pa bi nam lahko le z izjemno dobro poletno sezono," ocenjuje Šumi.

Na Krvavcu so od začetka sezone, ki se je začela konec decembra, prepeljali 160.000 smučarjev, kar je manj kot lani, kljub temu pa so po besedah vodje prodaje v RTC Krvavec Luke Vrančiča z obiskom glede na vremenske razmere zadovoljni. Glede na napovedane padavine prihodnji teden računajo, da bodo lahko sezono podaljšali do sredine aprila.

Slovenski žičničarji, ki so lani v žičniško infrastrukturo vložili 25 milijonov evrov, v zasneževanje in deloma nastanitvene zmogljivosti pa še dodatnih pet milijonov evrov, zaradi slabše tekoče sezone zaenkrat ne načrtujejo zmanjšanja nadaljnjih predvidenih investicij.

Večina jih čaka na objavo razpisa za sofinanciranje projektov s sredstvi strukturnih skladov, ministrstvo za promet, pod okrilje katerega spadajo žičničarji, pa je že izdalo sedem potrebnih koncesij za obnovo starih in gradnjo novih žičniških naprav, je povedal Božičnik. Sicer pa je po njegovih besedah nadaljnji razvoj panoge precej odvisen od strategije razvoja žičničarstva v Sloveniji, ki je v pripravi.