Po njegovih besedah v zvezi s prodajo hrvaške polovice električne energije iz NEK odprtih še nekaj vprašanj, še posebej uredba takratne vlade po vodstvom Janeza Drnovška, s katero je le nekaj dni pred odhodom s položaja Elesu prepovedala sklepanje dolgoročnih pogodb za prodajo električne energije.
To je Bajukova vlada, po pojasnilu Zagožna, razveljavila in Elesu omogočila sklenitev enoletne pogodbe za prodajo električne energije v Italijo po skoraj osem tolarjev za kilovatno uro, kar je približno trikrat več, kot so pred tem zaslužili od prodaje na dnevnem oziroma tedenskem trgu (2,6 tolarja za kilovatno uro), poleg tega pa je bila pokrita tudi takratna proizvodna cena kilovatne ure električne energije iz NEK v višini 6,1 tolarja. Izračun izpada prihodka je po Zagožnu preprost: če je jedrska elektrarna na letni ravni proizvedla 4500 gigavatnih ur električne energije, polovica od tega pa bi pripadla Hrvaški, je bil NEK ob upoštevanju proizvodne cene 6,1 tolarja za kilovatno uro letno oškodovan za približno 62 milijonov mark. Znesek se dvigne celo na 90 milijonov mark, če upoštevamo ceno električne energije, ki se je takrat na trgu lahko dosegla. Za to pa je po besedah Zagožna zaslužen tedanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja Elesa Vitoslava Türka. Slednjega je postavil na čelu tega javnega podjetja za prenos električne energije in upravljanje z elektroenergetskim omrežjem prav zaradi dejstva, da mu v vlogi vodje sektorja trgovanja na Elesu tedanji v. d. Vekoslav Korošec ni dovolil sklenitve dolgoročnih pogodb po znatno višjih cenah.
Parlamentarnim preiskovalcem je Zagožen zatrdil, da mu ni znano, da bi se kdo osebno okoristil s prodajo električne energije. Kot minister da je deloval odgovorno in pravočasno opozarjal na veliko škodo, ki lahko nastane. Gospodarsko ministrstvo je po trditvah Zagožna celo ocenilo, da gospodarski interesi države niso bili zaščiteni oziroma je bila povzročena velika gospodarska škoda. Podali so celo prijavo suma oškodovanja državnega premoženja, v kateri so med drugim navedli, da so bile "poteze zavestno vlečene na škodo Slovenije, dogajale pa so se kljub opozorilom gospodarskega ministrstva". Prejšnjemu generalnemu direktorju Elesa Ivu Baniču pa da je bilo za dobro poslovanje izplačano tudi dva milijona tolarjev nagrade. Zagožen pogreša ustrezen odziv na to kazensko ovadbo - po njegovih besedah so se kriminalisti smukali okrog Türka, ker naj bi prodajal pod ceno -, sicer pa je po njegovi oceni bilo premalo politične volje za razkritje resnice, pa tudi mediji so pri tem nastopali bolj v vlogi zagovornika druge strani, je bil še prepričan Zagožen, ki je pred parlamentarnimi preiskovalci nastopil v navzočnosti odvetnika Borisa Marčiča; ta je komisiji naznanil, da ji bo naknadno posredoval specifikacijo stroškov v zvezi z zaslišanjem priče.
