Zaradi krize cveti pranje denarja

Število sumljivih transakcij se vsako leto povečuje, so sporočili iz Urada za preprečevanje pranja denarja. Leta 2008 so namreč začeli obravnavati 248 zadev pranja denarja, kar je 29 odstotkov več kot leto prej. Sumljive transakcije so največkrat, kar v 70 odstotkih, prijavile banke, nekaj zadev (pet odstotkov) pa so jih prijavile tudi policija in drugi državni organi.

Lani so v uradu zaključili 191 zadev, kar je tri odstotke več kot leta 2007. Kar 68 odstotkov vseh primerov se je nanašalo na pranje denarja, pri 67 zadevah pa je šlo za davčne utaje, goljufije in poneverbe.

Do 'umazanega' denarja so osumljenci največkrat prišli zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, davčnih utaj in goljufij. Najštevilčnejše tehnike pranja denarja so dvig gotovine iz bančnih računov, prenos sredstev med bančnimi računi fizičnih in pravnih oseb, nakazila v tujino, uporaba t. i. slamnatih podjetij ter drobljenje zneskov.

Lani je policija uradu podala šest novih kazenskih ovadb zaradi utemeljenega suma pranja denarja, v petih primerih pa so s pregonom začela tožilstva sama. Skupaj so torej lani pričeli z enajstimi kazenskimi zadevami, leta 2007 je bilo takih pet. Eno osebo so zaradi pranja denarja tudi obsodili.

Policija je v obdobju od leta 1995 do leta 2008 na pristojna državna tožilstva podala skupaj 69 kazenskih ovadb zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja pranja denarja. V tem času se je na sodišču ali tožilstvih končalo 36 zadev, med njimi sta se dve končali z obsodbo. Do konca lanskega leta je bilo 33 zadev še vedno odprtih, 28 se jih še vedno nahaja v fazi sodne preiskave, pričakovati pa je, da bodo kmalu sprejete odločitve sodnih organov, so sporočili iz Urada za preprečevanje pranja denarja.