Zaradi mile zime in gospodarske krize več nesreč v gozdovih

Potem ko je letos pri delu v gozdu umrlo sedem ljudi, so predstavniki kmetijskega ministrstva in zavoda za gozdove danes opozorili na nevarnosti, ki prežijo na lastnike gozdov, ki dela v gozdu izvajajo sami. Lastnike opozarjajo, naj se za delo v gozdu, če se zanj odločijo, primerno opremijo, v gozd pa naj ne hodijo sami.

V preteklih letih je bilo pri delu v gozdu povprečno devet smrtnih žrtev, kar je še vedno preveč, letos pa jih je bilo že sedem, je pojasnil direktor zavoda za gozdove Jošt Jakša in dodal, da je vsaka žrtev nepotrebna.

Vzroka za nesreče sta po Joštovem mnenju predvsem dva: zima, ki praktično ni imela snega, ter gospodarska kriza in z njo povezane višje cene energentov, kar mnoge lastnike sili v čim cenejše pridobivanje drv, pri tem pa so neprimerno usposobljeni.

Generalna direktorica direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na kmetijskem ministrstvu Anica Zavrl Bogataj je dodala, da zasebni lastniki (v zemljiško knjigo je vpisanih preko 400.000) zaradi krize začenjajo sami delati v gozdovih, za to niso usposobljeni, s seboj pa jemljejo pomočnike, ki ravno tako niso vajeni dela v gozdu.

"Ministrstvo se trudi, tudi s sofinanciranjem, da bi bilo delo v gozdu varnejše," je poudarila in pojasnila, da med drugim sofinancirajo nabavo strojne mehanizacije, traktorjev, vitlov, nakup zaščitne opreme, rekonstrukcije gozdnih prometnic in preko zavoda za gozdove izobraževanje lastnikov gozdov. Ukrepov za izboljšanje varnosti v gozdu je kar nekaj, je dejala Zavrl Bogatajeva, ki je prepričana, da je treba več narediti na zavesti ljudi.

Po besedah vodje oddelka za gozdno tehniko pri zavodu Jurija Beguša analiza dolgoletnih nesreč kaže, da je najbolj nevarna faza dela sečnja. Povzročitelj nesreče je največkrat drevo, status ponesrečenca med zasebnimi lastniki pa je kmet, ki je star med 50 in 60 let. Največkrat poškodovani deli telesa so glava in noge, nesreče pa se največkrat dogajajo spomladi in konec leta ter ob sobotah.

"Samo osem odstotkov tistih, ki so umrli, je uporabljalo osebno varovalno opremo, kar je zaskrbljujoč podatek in v to tudi usmerjamo naša izobraževanja," je poudaril in dodal, da je treba ljudi prepričati, naj nosijo čelado in gozdarske hlače. Uporaba čelade se je sicer od leta 1996 do leta 2008 zvišala s 30 na skoraj 70 odstotkov, hlač pa z 22 na 60 odstotkov.

Med smrtnimi žrtvami v zadnjih štirih letih se je le eden udeležil tečaja. Na tečajih so sicer izobrazili okoli 30.000 ljudi, z drugimi informacijskimi kanali pa so po Beguševi oceni dosegli od 100.000 do 150.000 ljudi, vendar kljub temu je še precej ljudi, ki jih bo treba "na nek način prisiliti", da se bodo izobrazili in ustrezno opremili ali pa delo prepustili tistemu, ki to zna.

Ob tem je opozoril, da tečaje ponujajo tudi zasebne družbe, vendar pa ti tečaji (običajno so enodnevni, medtem ko zavod ponuja dvo- ali tridnevne tečaje) niso dovolj kakovostni. Zato je lastnike gozdov pozval, naj dobro premislijo, kaj ti tečaji, ki so sicer cenejši od zavodovih, nudijo.

Letos je bilo sicer pri delu v gozdu registriranih 17 nesreč, največkrat so se zgodile pri sečnji, dve do tri tudi pri prevrnitvi traktorja. Za Beguša je zaskrbljujoče to, da je v dveh primerih drevo padlo na opazovalca, zato je opozoril, da morajo biti opazovalci dve drevesni višini stran od podirajočega drevesa.