Državni statistični urad (Surs) je ugotovil, da se je primanjkljaj sektorja država v prvem četrtletju 2011 zaradi vključitve v dokapitalizacijo NLB povečal na 10,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko je bil primanjkljaj v letu 2010 8,8 BDP. Primanjkljaj s tujino je v prvem četrtletju 2010 znašal dva odstotka.
Sektor država je imel tako v prvem četrtletju na tekočem računu za 879 milijonov evrov primanjkljaja, konsolidirani dolg države pa je ob koncu tega obdobja znašal 16.385 milijonov evrov oziroma 45,2 odstotka BDP. Na statističnem uradu so zapisali, da je glavni razlog za tako visok primanjkljaj države dokapitalizacija NLB v znesku 243 milijonov evrov, ki je prikazana kot kapitalski transfer.
Izdatki države so višji za osem odstotkov
Skupni izdatki države so se sicer v prvem četrtletju 2011 v primerjavi s prvim četrtletjem 2010 nominalno povečali za osem odstotkov, brez dokapitalizacije NLB pa bi se povečali le za 2,2 odstotka. Skupni prihodki pa so bili višji za 5,2 odstotka. Na Sursu še pravijo, da bi se brez dokapitalizacije v javnih financah že drugo četrtletje zapored nadaljevala razmeroma ugodnejša gibanja, saj bi nominalna rast prihodkov za tri odstotne točke prehitevala rast izdatkov. Brez dokapitalizacije bi se državni primanjkljaj na letni ravni znižal za 1,3 odstotne točke BDP.
Po besedah Andreja Flajsa iz sektorja za nacionalne račune na državnem statističnem uradu bi javnofinančni primanjkljaj brez dokapitalizacije NLB v prvih treh mesecih znašal 636 milijonov evrov oziroma 7,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Primanjkljaj bi bil tako v primerjavi s prvim lanskim četrtletjem nižji za 1,3 odstotne točke. Flajs je pojasnil, da gre v primeru dokapitalizacije NLB za enkratno transakcijo. Če pri enkratnih transakcijah opazujemo samo gole številke, lahko spregledamo, kaj se dogaja v javnih financah. "Tisto, kar je zopet paradoks - rekordni primanjkljaj na eni strani in že drugo četrtletje boljši položaj v javnih financah," je poudaril.
V primanjkljaj bo sicer treba vključiti tudi poplačilo obveznosti države do Slovenskih železnic v višini nekaj več kot 134 milijonov evrov. Obveznosti bodo poravnane v naslednjih petih letih, vendar jih bo statistični urad v izračun vključil že letos, in sicer za drugo četrtletje, je napovedal Flajs. "Trenutno še ne vem, kaj se bo na primer dogajalo z dokapitalizacijo Adrie Airways; tudi ta dokapitalizacija bo vključena v primanjkljaj. Želim opozoriti, da bomo letos imeli približno 1,2 odstotne točke enkratnih transakcij, ki bodo vključene v primanjkljaj države," je pojasnil.
Minister za finance Franc Križanič je tudi spomnil, da je višji javnofinančni primanjkljaj v prvem četrtletju povezan z enkratnim izdatkom, s sodelovanjem države pri dokapitalizaciji NLB, nekaj pa bo prispevala še državna pomoč Adrie Airways. "To bodo enkratni zneski, ki jih v naslednjih letih ne pričakujemo, tako da bo v letu 2012 primanjkljaj še krepkeje upadel od pričakovanega, pa tudi letos bo manjši, ker se prilivi zaenkrat kar solidno kažejo," je povedal. "Varčevalni rebalans, ki ga moramo dati kapitalskim trgom kot znak obvladovanja stroškov po padcu pokojninske reforme, pa bo dal tudi dodaten impulz izboljšanja javnofinančnega ravnotežja," je še ocenil in dodal, da napoved primanjkljaja za celotno letošnje leto v višini 5,5 odstotka BDP ni ogrožena.
Najbolj so se povišali izdatki za obresti, največ novih prihodkov zagotavljajo davki
Prihodki države so se povečali od davkov na proizvodnjo (za 4,7 odstotka) in od davkov na premoženje (4,6 odstotka), precej manj pa prihodki od socialnih prispevkov (za 1,3 odstotka). Še naprej pa se povečujejo tekoči prihodki iz proračuna EU.
Na področju odhodkov države pa so se najbolj povečali izdatki za obresti (za 11,6 odstotka) in izdatki za socialna nadomestila v denarju in naravi (za 5,2 odstotka). Izdatki za investicije so se zmanjšali za 8,7 odstotka (na 366 milijonov evrov). Konec lanskega leta je konsolidirani bruto dolg države znašal 38,1 odstotka BDP, do konca prvega četrtletja letos se je povišal na 45,2 odstotka BDP.
Nadzorni svet NLB je danes razpravljal o novem povečanju kapitala, ki ga je zahtevala Banka Slovenije. Več o tem si lahko preberete tukaj.
KOMENTARJI (78)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.