Zaradi šoštanjske elektrarne in zgrešene investicije bi lahko bila položnica za elektriko višja za evro

Prispevek za prednostno dispečiranje elektrike iz Termoelektrarne Šoštanj (Teš), za kar je podlaga sprememba energetskega zakona, ki je v javni obravnavi do 7. marca, bi lahko letno znašal največ 25 milijonov evrov. Prispevek bi se obračunaval na obračunsko moč in bi na položnicah za elektriko dosegel približno en evro.

Višina prispevka je sicer odvisna od tega, koliko bi vlada v določenem letu namenila za ta ukrep. "Prispevek bi se obračunaval na obračunsko moč in bi predvidoma znašal petino prispevka za obnovljive vire energije na položnicah oz. okrog en evro na mesec na položnico oz. 0,2273 evra za kilovat, pri najvišjem predvidenem letnem obsegu ukrepa prednostnega dispečiranja (25 milijonov evrov)," so pojasnili na Ministrstvu za infrastrukturo.

Ukrep bi bilo možno sprožiti šele po predhodni odobritvi Evropske komisije. Nadaljnji pogoj je po pojasnilih ministrstva sprememba energetskega zakona, ki bi omogočala vladi, da uredi in izvaja ukrepe energetske politike tudi na področju zagotavljanja zanesljive oskrbe z električno energije.

Vlada bi ukrep uvedla, ko bi bile razmere na trgu z elektriko takšne, da nizke cene ne bi zagotavljale obratovanja domačih elektrarn, ki so nujne za zagotavljanje sistemskih storitev v razmerah, ko čezmejno zagotavljanje sistemskih storitev še ni v celoti urejeno in zagotovljeno. To sicer na ministrstvu pričakujejo okrog leta 2022.

"Brez teh storitev se ne da zagotoviti zanesljivega delovanja elektroenergetskega sistema Slovenije," so poudarili na ministrstvu. Teš je namreč sistemska elektrarna, predstavlja približno tretjino doma proizvedene električne energije. Teš trenutno zagotavlja večino nujno potrebne sekundarne regulacije, ki je še ni mogoče zagotavljati čezmejno v regiji. "Zato je treba poskrbeti, da jo bo Teš lahko še vedno zagotavljal," so izpostavili na ministrstvu.

Če bo Teš namreč prepuščen le razmeram na trgu, ki so trenutno problematične za večino proizvajalcev elektrike, bo tudi verjetnost, da ne bo na razpolago za nudenje sistemskih storitev, večja, so povedali na ministrstvu in dodali: "To bo negativno vplivalo na zmanjšanje zanesljivosti obratovanja prenosnega omrežja in posledično oskrbe z elektriko."

Greenpeace nasprotuje. Javna obravnava je podaljšana za en mesec

Predlagani uvedbi prednostnega dispečiranja za Teš, ki ga bremeni 1,4 milijarde evrov vredna naložba v šesti blok, nasprotujejo v slovenskem delu okoljske organizacije Greenpeace. Kot so poudarili v sporočilu za javnost, so okoljske nevladne organizacije na vlado poslale zahtevek za podaljšanje javne razprave o tej noveli.

Sprva je bila namreč predvidena javna obravnava do danes, a je ministrstvo rok podaljšalo do 7. marca. "Medtem ko države po Evropi sprejemajo odločitve za opuščanje premoga, je nesprejemljivo, da vlada Mira Cerarja vpeljuje desetmilijonske subvencije za Teš 6, ki jih namerava v celoti preložiti na prebivalstvo," je poudarila vodja Greenpeacea v Sloveniji Nina Štros in dodala, da je Teš 6 zgrešen projekt od samega začetka.

Šoltes: Nesprejemljivo je, da bi odjemalci pokrivali izgubo Teša 6

Uvedbi prispevka nasprotuje tudi evropski poslanec Igor Šoltes: "Vladna namera, da bi izgubo Teša 6 pokrivali vsi odjemalci električne energije, je nesprejemljiva."

Zanj je namreč Teš 6 zgrešena investicija tako s finančnega kot okoljsko-trajnostnega in zdravstvenega vidika. "Kakršnakoli prizadevanja za ustavitev te investicije tako civilnih iniciativ kot tudi nadzornih institucij, v okviru zelo omejenih pristojnosti, niso uspela. Več kot očitno je, da v primeru Teša 6 ni šlo za povečevanje energetske učinkovitosti države, ampak za povsem druge namene, predvsem finančnoapetitne narave," je ocenil.

Šoltes se pridružuje tudi pozivu Greenpeacea, da je treba energetsko politiko države vzpostaviti na način, kot se je Slovenija zavezala s podpisom mednarodnih sporazumov, vključno s pariškim sporazumom. "Očitno je Slovenija pariški sporazum ratificirala s figo v žepu, vlada pa sprejete okoljske zaveze uresničuje tako, da vnovič subvencionira fosilna goriva," je še dodal.

Za prednostno dispečiranje si že nekaj časa prizadevajo v HSE in Tešu, vlada pa je v začetku lanskega leta uvedbo takšnega ukrepa ocenila kot zadnji možni ukrep.