Svet ECB šestič zapored znižal evrske obrestne mere

Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za denarno politiko, bo tako po novem pri 2,25 odstotka. Obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa bosta pri 2,40 oziroma 2,65 odstotka. Nove obrestne mere bodo začele veljati 23. aprila.

Svet ECB je po svoji marčni seji z navedbo, da "denarna politika postaja pomenljivo manj omejevalna", nakazal, da bi lahko kljub opozorilom pred naraščajočo negotovostjo prišlo do začasne prekinitve niza rezov v obrestne mere. Z nekaterimi izjavami je to nakazala tudi predsednica ECB Christine Lagarde.

A po marčni seji je svet še dodatno pretresel Trumpov carinski vrtiljak, ki je v globalno gospodarstvo vnesel izjemno veliko negotovosti. Na trgih se je zaradi tega oblikovalo pričakovanje, da bo svet ECB znova posegel v obrestne mere in te napovedi so se danes uresničile. V sporočilu po tokratni seji osrednjega organa evrske denarne politike tudi ni več navedb, ki bi kazale na premor.

So pa v pojasnilih sveta opozorila glede učinka ostre protekcionistične politike ZDA na gospodarstvo. "Gospodarstvo območja z evrom je razvilo določeno odpornost proti svetovnim šokom, vendar so se obeti za rast poslabšali zaradi naraščanja trgovinskih napetosti," so navedli v svetu.

Zaradi povečane negotovosti se bo tako po pričakovanjih sveta "verjetno zmanjšalo zaupanje gospodinjstev in podjetij, medtem ko bo negativen in volatilen odziv trgov na trgovinske napetosti verjetno povzročil zaostrovanje pogojev financiranja". Ti dejavniki bi lahko tako še dodatno obremenjevali gospodarske obete za območje skupne valute.

"Večina meril osnovne inflacije nakazuje, da se bo inflacija vzdržno ustalila na ravni okoli srednjeročnega cilja ECB, ki je pri dveh odstotkih," so zapisali v svetu. Po ocenah bi lahko sicer trgovinske napetosti in njihove negativne posledice na svetovno gospodarstvo skupaj s preusmeritvijo dela blagovnih tokov iz azijskih držav na evropski trg inflacijo na kratek rok celo znižale.

Manj jasen pa je dolgoročni učinek. Tudi predsednica ECB Lagarde je po seji sveta povedala, da bo učinek trenutnega dogajanja na inflacijo postal bolj jasen skozi čas. V primeru pretrganja utečenih globalnih dobavnih verig bi lahko cene začele npr. hitreje rasti.

Še posebej v sedanjih negotovih razmerah se bo tako svet ECB o denarni politiki tudi v naprej odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Svet ECB se mora po besedah Lagarde znati učinkovito spopasti z nepredvidljivostjo in globalnimi napetostmi ter pokazati prožnost in okretnost. Analitiki ocenjujejo, da bi v primeru dodatne eskalacije trgovinskih trenj lahko referenčno depozitno obrestno mero znižal vse do 1,75 odstotka.

Po besedah predsednice ECB so "gospodarski obeti zaviti v oblak izjemne negotovosti". Izvozni sektor se sooča z novimi ovirami, katerih višina ostaja nejasna, motnje svetovni trgovini, pretresi na finančnih trgih in geopolitična negotovost pa poslabšujejo obete za investicije podjetij. Tudi gospodinjstva bi lahko iz previdnosti začela zmanjševati porabo, je dodala Lagarde.

Vlagatelji ohranili zaupanje v evrsko območje

Je pa obenem izpostavila nekaj elementov okrepljene odpornosti območja z evrom na zunanje šoke. Evrsko gospodarstvo naj bi tako v prvem četrtletju zraslo, razmere v predelovalnem sektorju, ki je bil v preteklem obdobju najbolj pod udarom, pa so se stabilizirale. Stopnja brezposelnosti je najnižje od uvedbe evra, to pa z realno rastjo dohodkov in rahljanjem denarne politike ponuja spodbudo za zasebno porabo.

Rast naj bi po pričakovanjih okrepile tudi načrtovana obsežna vlaganja v obrambo in infrastrukturo, za katera naj bi v Bruslju državam ob posebnem mehanizmu financiranja odobrili tudi odstopno klavzulo v okviru javnofinančnih pravil. Lagarde je obenem spet pozvala k izvedbi potrebnih reform za povečanje konkurenčnosti, produktivnosti in odpornosti gospodarstev ter dokončanju notranjega trga na področju pretoka kapitala in naložb. Je pa Lagarde spričo pretresov na borzah in finančnih trgih izpostavila, da so vlagatelji v primerjavi z ostalimi deli sveta v večji meri ohranili zaupanje v evrsko območje. Evro se je predvsem v primerjavi z dolarjem v zadnjih tednih tudi precej okrepil.

Predsednik Feda Powell: Trumpove carine ogrožajo denarno politiko ZDA

Predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Jerome Powell je v sredinem govoru članom Gospodarskega kluba Chicaga povedal, da se ZDA s čim podobnim, kot je carinska politika predsednika Donalda Trumpa, v sodobni zgodovini še niso soočale. Fed za zdaj iz previdnosti ne bo spreminjal denarne politike, je napovedal.

Powell je ocenil, da gre pri Trumpovih trgovinskih ukrepih za korenite spremembe politike in da s tako politiko ni sodobnih izkušenj. Raven dosedanjih carin je višja od pričakovane, s tem povezana dolgotrajna negotovost pa lahko povzroči trajno gospodarsko škodo, so njegove navedbe povzeli na ameriški televiziji CNBC.

Fed je odgovoren za spodbujanje polne zaposlenosti, trajne gospodarske rasti in obvladovanje inflacije, a carine, četudi je ameriško gospodarstvo trenutno še vedno v dobri formi, vse to ogrožajo, je menil predsednik Fed. Dokler ne ugotovijo resničnih posledic sprememb, je po njegovih besedah najbolje, da vztrajajo pri sedanji denarni politiki.