Zaradi varčevanja manj zaposlovanja?

Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta na torkovem srečanju glede gospodarskih razmer v evroobmočju marsikoga razočarala. Pozvala sta k ''resničnemu skupnemu gospodarskemu vladanju v evroobmočju'', s katerim bi se zoperstavili dolžniški krizi v območju evra. To pomeni tudi bolj usklajene gospodarske in fiskalne politike, nadaljnja integracija pa bi bila po besedah Merklove proces ''korak za korakom''.

Že med njuno novinarsko konferenco so se na njune pogovore negativno odzvali finančni trgi. Tako je na borzi v New Yorku že med novinarsko konferenco indeks Dow Jones padel za 1,3 odstotka. Po poročanju Reutersa naj bi bili ob začetku današnjega trgovanja na evropskih borzah priče do 0,8-odstotnemu padcu vrednosti evra. Gre za to, da so investitorji od srečanja Merkel-Sarkozy pričakovali veliko več kot to, kar sta predstavila.

Merklova znova ni pokazala nobenega navdušenja nad vpeljavo t. i. evroobveznic, torej skupnih garancij vseh 17 vlad v evroobmočju za dolgove kot rešitvijo za krizo. K tem se sicer najbolj nagibata italijanski finančni minister Giulio Tremonti in milijonar George Soros, ker naj bi s tem zagotovili poceni financiranje vlad v težavah in jih hkrati stimulirali, da spravijo svoje finance v red. Merklova pa takšno možnost vidi le kot sklepni del dolgotrajnega procesa vzpostavljanja fiskalne unije.

Namesto tega je predlagala, da bi bile zahteve do članic evroobmočja, da morajo biti njihovi proračuni uravnoteženi, zapisane že v ustavah vseh držav članic. ''Spet bomo vzpostavili izgubljeno zaupanje,'' je dejala. ''Zato gremo v fazo nove kakovosti sodelovanja znotraj evroobmočja,'' je povedala.

Voditelja Nemčije in Francije sta se zavzela tudi za uskladitev davčnih stopenj za korporacije znotraj evroobmočja, da bi tako povečali dobiček iz naslova davkov, čemur bi po poročanju BBC ostro nasprotovala najmanj Irska, kjer je ta davčna stopnja nizka.

Mnogi ekonomisti tudi ostro kritizirajo nemško vztrajanje pri varčevalnih ukrepih v vseh državah evroobmočja, ker bi to po njihovem tudi precej spodkopalo gospodarsko okrevanje v teh državah. Nemčija in tudi Francija skupaj z Evropsko centralno banko močno pritiskata na tako imenovana ''obrobna gospodarstva'', naj z varčevalnimi ukrepi uravnotežijo svoje proračune.

Zategovanje pasov sicer ne uide tudi večjim gospodarstvom. Po varčevalnih ukrepih je že morala poseči Italija, pospešitev ukrepov pa je napovedala tudi Španija.

Pred prenagljenim poseganjem po varčevalnih ukrepih pa je med drugimi posvarila tudi šefica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde. Pravi, da lahko tako namreč države zapadejo še v globljo recesijo. Priznava, da je treba zniževati stopnje zadolženosti, vendar pa bi ''presunkovito zaviranje'' lahko škodilo okrevanju in poslabšalo možnosti za večanje stopnje zaposlovanja. Ob tem bi lahko tudi spodkopalo zaupanje mednarodnih vlagateljev.