Odločitev o Kadu in Sodu prihodnjo sredo

Natančna odločitev o temeljni preusmeritvi preoblikovanja Kapitalske družbe (Kad) bo sprejeta prihodnjo sredo na posvetu pri premieru Borutu Pahorju, je danes povedal finančni minister Franc Križanič. Po njegovih besedah gre za to, da bo Kad v skladu s koalicijsko pogodbo približan Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz).

Križanič je ob tem povedal, da naj bi našli način, ki bo omogočil učinkovito gospodarjenje znotraj Kada. Trenutno minister tako še ne more napovedati ukinitve Kada, zato medijsko poročanje o tem po njegovih besedah nikakor ne drži.

Kad je bil po ministrovem prepričanju stabilen in pomemben dejavnik, ki je tudi v krizi zelo dobro služil slovenskemu gospodarstvu, "zlasti na njegovem najbolj ranljivem delu, kjer banke s posojili niso zmogle vstopiti".

Pravno osebnost družbe bo treba po njegovih besedah še urediti, v vsakem primeru pa naj bi šli dohodki od tega premoženja na Zpiz.

V najnovejšem predlogu zakona po Križaničevih besedah ostaja, da se bo oblikovala zavarovalnica, ki bo skrbela za štiri velike pokojninske sklade, največji med njimi je pokojninski sklad javnih uslužbencev, ostaja pa tudi to, da se bo Kad verjetno vključil v mešane slovensko-katarske in slovensko-kuvajtske kapitalske družbe oz. mešane sklade, ti pa naj bi služili predvsem naložbam v slovensko infrastrukturo.

Ostaja tudi Posebna družba za podjetniško svetovanje (PDP), ki aktivno upravlja s Kadovimi deleži v družbah Adria Airways, Aero, Elan Skupina, Elektrooptika, Fotona, Novoles, Paloma, Rimske terme, Unior in Vegrad.

S preostalim premoženjem Kada naj bi najverjetneje upravljala agencija, ki jo predvideva predlog zakona o upravljanju s kapitalskimi naložbami države, prihodki od morebitnih prodaj pa bodo šli v pokojninsko blagajno. Kako bo s Kadovim kadrom oz. ali bo Kad ostal za portfeljsko upravljanje ali se bo del zaposlenih preselil na agencijo, je vprašanje, ki ga je treba še rešiti, je še zatrdil minister.

Zares za novo agencijo

Zares se po besedah podpredsednika stranke Andreja Rusa zavzema za to, da bi se dalo pri sprejemanju zakonov o upravljanju z naložbami države in preoblikovanju Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) prednost cilju preglednega upravljanja z državnim premoženjem pred ciljem umika države iz gospodarstva. Tudi s Kadovim in Sodovim premoženjem naj zato upravlja nova agencija.

V Zaresu menijo, da je model ustanovitve posebne agencije kot posebnega organa, ki bo upravljal s kapitalskimi naložbami države, dober. Po njihovi oceni bo po sprejemu zakona – odločanje v DZ je predvideno na aprilski seji – manj priložnosti za nepregledne posle z državnim premoženjem.

V Zaresu so po Rusovih besedah vseskozi govorili, da je treba zakon o upravljanju kapitalskih naložb države in zakon o preoblikovanju Kada in Soda sprejemati hkrati, da bi se zagotovila čim večja jasnost. Prvi zakon namreč daje pristojnosti novi agenciji, drugi pa jih jemlje Kadu in Sodu.

Pri sprejemanju zakona o Kadu in Sodu pa se je zapletlo, ker sta se poleg preglednega upravljanja s kapitalskimi naložbami države pojavila še cilja umika države iz gospodarstva in polnjenja proračuna s prodajami državnih lastniških deležev, je dejal Rus. Ta dodatna cilja po njegovem prepričanju zmanjšujeta preglednost zakona.

Pri prodaji premoženja potrebna pragmatičnost

Generalni sekretar Zaresa Bogdan Biščak je medtem dejal, da se je treba v primeru upravljanja s kapitalskimi naložbami države izogniti ideološki razpravi o podpori ali nasprotovanju prodaji državnega premoženja. Po njegovih besedah to vprašanje terja pragmatičnost.

Glede zadnjih sprememb pri pripravljanju predloga zakona o preoblikovanju Kada in Soda je Biščak povedal, da za Zares ni ključno, na kakšen način se prenašajo naložbe Kada in Soda, temveč kako se z njimi upravlja.

Rus se je dotaknil tudi vprašanja nujnosti opredelitve strateških naložb države. Povedal je, da bi se morala s tem v zvezi država osredotočiti na oblikovanje strategije, ne pa na sestavljanje seznamov, ki potencialnim kupcem ostalih, nestrateških naložb države daje jasna sporočila in jim omogoči zbijanje vrednosti teh naložb.

Rus je sicer pojasnil, da Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) zahteva zgolj izpolnjevanje standarda preglednega upravljanja z državnim premoženjem, medtem ko so institucionalne rešitve pristojnost držav.