Zaščititi kreditojemalce

Zakon o potrošniških kreditih bo poslej veljal tudi za kreditne pogodbe z rokom poplačila do treh mesecev in do višine trikratnika zajamčenega bruto osebnega dohodka, ki so bile prej iz zakona izvzete, je na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi novele zakona, ki jo je vlada sprejela minuli četrtek, dejal gospodarski minister Andrej Vizjak. "Spremembe zakona so namenjene preprečevanju zlorab dajanja potrošniških kreditov in za večjo zaščito kreditojemalca oz. potrošnika," je povedal.

Kot je pojasnil Vizjak, je praksa pokazala, da so kreditodajalci začeli potrošnikom, ko je bila z zakonom o potrošniških kreditih določena najvišja dopustna efektivna obrestna mera, ponujati kredite za največ tri mesece z zneskom največ 158.000 tolarjev, kar znaša približno 660 evrov, saj so bili ti v skladu z zakonom o potrošniških kreditih iz zakona izvzeti. Ker potrošniki po navadi niso uspeli odplačati kredita v tako kratkem času, se je sklenila vedno znova nova pogodba. "Črtana je izjema veriženja kratkoročnih kreditnih pogodb z nižjimi zneski. Ti so prevladovali," je dejal Vizjak.

Številne kršitve in nepravilnosti

Kot je zapisano v obrazložitvi zakona, se je v zadnjem času pojavljalo vse več primerov, ko se sploh ni sklenila nova kreditna pogodba, ampak je potrošnik po veljavni pogodbi plačeval, kolikor je lahko, kreditodajalec pa mu je za to ugodnost mesečno zaračunal znesek, ki ga ni vračunal v efektivno obrestno mero. S tem se je izognil obveznostim, ki jih za kreditodajalce postavlja zakon, kar pomeni, da ni vezan na člen, ki predpisuje obvezno sestavino pogodb, omejitev efektivne obrestne mere, kot zavarovanje plačil lahko zahteva biankoslip ali biankoček. Za zaščito kreditojemalca je ministrstvo predlagalo črtanje te izjeme.

V praksi morajo potrošniki poleg stroškov, ki jih plačujejo kreditodajalcu, za najetje kredita plačati tudi posamezne stroške tretjim osebam, ki niso kreditodajalci, je pa plačilo teh stroškov (članarine, jamstva, tudi priprava bonitetne ocene ipd.) pogoj za najetje kredita. Teh stroškov kreditodajalci niso vključevali v efektivno obrestno mero, s čimer so zadostili zakonski obvezi po omejitvi efektivne obrestne mere. S spremembami zakona se v efektivno obrestno mero vključujejo vsi stroški, ki jih mora potrošnik plačati za to, da kredit dobi, lahko pa kreditodajalec še naprej izvzame posamezne natančno opredeljene stroške.

Predlog zakona poleg tega razširja pristojnosti urada za varstvo potrošnikov, ki se nanašajo na zavrnitev vlog za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja. Zaradi številnih kršitev so na ministrstvu mnenja, da je treba razloga za zavrnitev oz. odvzem dovoljenja dopolniti z najhujšimi kršitvami zakona. Tako kreditodajalec, ki je zlorabil podeljeno dovoljenje, tega po predlogu zakona ne more več pridobiti.

Minister Vizjak pričakuje, da bo novela zakona v veljavo stopila s prihodnjim letom.