Zavajajoče oglaševanje

Tržni inšpektorat je zaradi podražitev živilskih izdelkov in vse bolj agresivnega oglaševanja, s katerim želijo trgovci z živili pridobiti kupce, v mesecu novembru vršil poostren nadzor nad oglaševalskimi akcijami trgovcev. Pregledal je 195 prodajaln po vsej Sloveniji in nepravilnosti oz. kršitve ugotovil v 80 prodajalnah. Tržni inšpektorji na podlagi ugotovljenega že ukrepajo, je zapisano na spletni strani inšpektorata.

Skladno s predpisanimi globami v zakonu o varstvu potrošnikov - od 4172 evrov do 20.864 evrov za samostojnega podjetnika, od 12.518 evrov do 41.729 evrov za pravno osebo in od 1251 evrov do 4172 evrov za odgovorno osebo pravne osebe oz. samostojnega podjetnika - kot tudi upravnim ukrepanjem v smislu začasne prepovedi zavajajočega oglaševanja so inšpektorji na podlagi ugotovljenih nepravilnosti oz. kršitev zaenkrat izrekli 46 ukrepov. Od tega je bilo izdanih 30 upravnih ukrepov in 16 prekrškovnih ukrepov.

Ker posamezni postopki še tečejo, bodo v prihodnjih dneh izdani še nekateri dodatni ukrepi. Poleg tega pa bodo v skladu z oceno tržnega inšpektorata, da je treba z nadzorom nadaljevati tudi v prihodnje, inšpektorji tudi v prihajajočih mesecih spremljali oglaševalska sporočila trgovcev.

V času izvajanja nadzora (od 26. oktobra do 29. novembra) so inšpektorji pregledali 81 različnih gospodarskih subjektov. Pri družbah, ki imajo prodajalne v večih krajih po Sloveniji, so inšpektorji poleg nadzora na sedežu družbe oz. v prodajalnah v kraju, kjer ima družba sedež, opravili nadzore tudi v posameznih prodajalnah družbe na različnih koncih Slovenije.

Pregledali tudi tiskane oglase

Tržni inšpektorji so pregledali tako tiskane oglase, ki so jih trgovci poslali na domove potrošnikov, kot tudi označbe oz. napise, ki se v vedno večjem številu pojavljajo na in ob prodajnih policah v posameznih prodajalnah. Prav tako pa so bili inšpektorji pozorni tudi na obvestila ob vhodih v prodajalne.

V okviru nadzora so inšpektorji ugotavljali nepravilnosti oz. kršitve, ki so se nanašale na prav vse prodajalne posamezne družbe. Gre za različna poimenovanja akcij, ki jih uporabljajo družbe (prva cena, mega cena, vsak dan nizka cena, blokirane cene, najcenejši v Sloveniji, trajno nizke cene, stop inflaciji ipd.) in jih po navedbah inšpektorata ne razumejo niti zaposleni v družbi niti potrošniki.

Zavajajoče oglaševanje

Za pojasnitev omenjenih terminov oz. poimenovanj akcij je bilo treba pojasnila pridobiti neposredno od sedeža družbe, saj z njimi niso razpolagali v posamezni prodajalni, prodajalci pa jih niso znali razložiti. Dejstvo, da družbe uporabljajo termine, katerih vsebina potrošnikom ni poznana, in njihova nejasnost, po ugotovitvah inšpektorata že pomeni zavajajoče oglaševanje (to je zlasti oglaševanje, ki izkorišča ali bi lahko izkoriščalo potrošnikovo neizkušenost in neznanje v dobičkonosne namene oz. oglaševanje, ki vsebuje nejasnosti).

Tržni inšpektorat je v konkretnih primerih tako ocenil, da oglaševanje s pojmi, katerih prava vsebina potrošnikom ni znana, pomeni takšno nejasnost, ki jo družba izkorišča ali bi lahko izkoriščala v dobičkonosne namene.

Inšpektorji so ugotavljali tudi nepravilnosti oz. kršitve, ki se nanašajo na posamezno prodajalno družbe. V okviru nadzora je bilo tako ugotovljeno, da posamezna prodajalna v času pred začetkom akcije izdelka, ki je bil oglaševan z akcijsko ceno, ni imela v prodaji izdelka po višji ceni, glede na katero je bila predstavljena ugodnost nakupa oz. je bila cena pred začetkom akcije drugačna od sicer oglaševane predakcijske cene. Prav tako pa so ugotovili, da družba z dnem začetka prodajne akcije izdelka sploh ni imela na voljo za prodajo potrošnikom.