Zaživelo bo ključno orožje v boju proti krizi

Niz finančnih sestankov, ki se bodo v ponedeljek in torek odvili v Luksemburgu, se bo začel z ustanovnim zasedanjem sveta guvernerjev ESM, ki ga sestavljajo finančni ministri držav v območju evra, s čimer bo ta težko pričakovani mehanizem tudi zaživel. ESM bo imel 700 milijard evrov kapitala, pri čemer je delež Slovenije 2,99 milijarde evrov, in 500 milijard evrov posojilne zmožnosti za pomoč državam v težavah, ki bo še naprej strogo pogojevana.

Ustanovni seji ESM bo v ponedeljek popoldne sledilo redno mesečno zasedanje finančnih ministrov držav v evroobmočju, ki bodo kot vselej razpravljali o najbolj ranljivih članicah – tokrat predvsem o Grčiji, Španiji, Cipru in Portugalski, a kakšnih posebnih novic ni pričakovati. Slovenije na dnevnem redu ni.

Največ besed bo namenjenih Grčiji

V območju z evrom je še vedno čutiti pozitivne učinke napovedi Evropske centralne banke (ECB), da je pod določenimi pogoji spet pripravljena kupovati obveznice ranljivih držav, in zelene luči nemškega ustavnega sodišča za zagon ESM.

V občutno manj napetem vzdušju kot pred počitnicami bodo tako ministri razpravljali o najšibkejšem členu evrske verige – Grčiji, a kot je šef evroskupine Jean-Claude Juncker povedal že sredi septembra, konkretnih odločitev o usodi te države še ne bo. Trojka mednarodnih posojilodajalcev – Evropske komisije, ECB in IMF – se namreč z Atenami še ni dogovorila o programu ukrepov, s katerimi bi Grčija v letih 2013 in 2014 prihranila še 14,5 milijarde evrov, kar je pogoj za naslednji, 31,5-milijardni obrok posojil.

Grčija sicer v zameno za nov sveženj ukrepov poleg 31,5 milijarde evrov, ki so zadržani od junija, pričakuje tudi podaljšanje roka za zmanjšanje presežnega primanjkljaja za dve leti, na leto 2016, kar po mnenju nekaterih pomeni tudi več denarja, čeprav v Atenah trdijo, da tega ne potrebujejo.

Visoki predstavniki trojke – vodja IMF Christine Lagarde, predsednik ECB Mario Draghi ter komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn – bodo ministrom v ponedeljek pojasnili stanje v pogajanjih.

V Atenah opozarjajo, da Grčija denar potrebuje do novembra, sicer jo čaka bankrot. A v Bruslju ponavljajo, da odločitve o izplačilu naslednjega obroka prav kmalu ne bo, niti na vrhu EU 18. in 19. oktobra. Omenja pa se možnost izrednega srečanja evroskupine konec oktobra.

Španija menda še ne potrebuje dodatne finančne pomoči

Tudi v povezavi s Španijo ni pričakovati posebnih novic. V Bruslju so v petek zavrnili ugibanja, da naj bi država kmalu zaprosila za dodatno finančno pomoč, češ da ta glede na trenutne razmere na trgih ni potrebna.

Prav tako bo evroskupina v ponedeljek razpravljala o Cipru, ki je za finančno pomoč zaprosil konec junija, a se s trojko še ni dogovoril o pogojih zanjo. Trojka od Nikozije zahteva, naj v treh letih privarčuje 1,1 milijarde evrov. Ciper pa naj bi želel več časa ter manjši rez v javno porabo in večje zvišanje davkov, kot od njega zahteva trojka.

Ciper je trojki svoja najbolj sveža stališča posredoval konec tedna. Odziv pričakuje v prihodnjih dneh. Če bo pozitiven, dogovor o programu pomoči ni daleč, so v petek pojasnili viri pri EU, ki niso želeli povedati, koliko denarja potrebuje Ciper. Dejali so le, da ne gre za 11 milijard, kot pišejo mediji.

O Sloveniji (še) nič

Slovenije na dnevnem redu evroskupine ni, a neuradno se v bruseljskih krogih vse pogosteje omenja kot kandidatka za finančno pomoč. "Vse pogosteje slišimo besedo Slovenija, a nič konkretnega," so v petek dejali evropski diplomatski viri. Če bo za pomoč poleg Grčije, Portugalske, Irske, Španije in Cipra zaprosila še kakšna država, bo to Slovenija, so še menili in pri tem poudarili besedo "če".

V torek se bodo sestali še vsi finančni ministri EU, ki bodo prav tako razpravljali o predlogih za poglabljanje integracije, predvsem o enotnem mehanizmu nadzora nad bankami, pa tudi o davku na finančne transakcije, in kapitalski ustreznosti bank. Vseh zasedanj se bo udeležil tudi slovenski minister Janez Šušteršič.