V nasprotnem primeru celemu svetu grozijo višje obresti, ki bodo zadušile zasebne investicije ter ovirale produktivnost in rast. V minulem proračunskem letu je ameriški proračunski primanjkljaj v absolutnih številkah dosegel rekordnih 374 milijard dolarjev.
Poleg tega, tako poročilo, ne gre zanemariti niti rizika, ki ga predstavlja padanje vrednosti dolarja. IMF pa je opozoril tudi na nujnost sanacije pokojninske in državne zdravstvene blagajne. Zunanji dolg ZDA, ki je dosegel skoraj 40 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), je namreč povzročil občuten pritisk na dolar, ki je v preteklih 18 mesecih v primerjavi z evrom izgubil približno četrtino svoje vrednosti.
Ameriški pokojninski blagajni (Social Security) in državnemu zdravstvenemu zavarovanju (Medicare) poleg tega močno primanjkuje denarja, so zapisali v IMF. Zato je treba zvišati prispevke in omejiti izplačila. Mednarodni denarni sklad od vlade v Washingtonu zahteva, da nujno predloži načrt zmanjšanja dolgov in začne z reformami pokojninske in zdravstvene blagajne.
Gospodarski strokovnjaki iz Bele hiše so o poročilu IMF po poročanju medijev dejali, da le zbuja paniko. Ameriški finančni minister John Snow pa je opozoril na vladne načrte, ki predvidevajo prepolovitev primanjkljaja v roku petih let. Nižanje obresti - koristnost ukrepa je IMF postavil pod vprašaj -, pa naj bi bilo po Snowovih besedah nujno za spodbujanje rasti. "Zavezali smo se, da bomo pomagali zaposlenim in podjetjem," je povedal Snow in dodal, da se lahko zdaj ukvarjajo tudi s primanjkljajem.
Ekonomisti pričakujejo, da se bo proračunski primanjkljaj v ZDA letos dvignil do 500 milijard dolarjev, kar je približno 4,5 odstotka BDP. Za primerjavo: leta 1983 so ZDA beležile proračunski primanjkljaj v višini šest odstotkov BDP, leta 2000 pa je ta znašal 2,5 odstotka BDP.
