ZDA kljub bančnim pretresom zvišujejo obrestne mere

Federal Reserve je svojo ključno obrestno mero zvišala za 0,25 odstotne točke, bančni sistem pa označila za zdrav in odporen. Je pa ob tem opozorila tudi, da bi lahko posledice propada bank škodile gospodarski rasti v prihodnjih mesecih. Stroške posojil Fed zvišuje v želji po stabilizaciji cen, vendar je prav močno zvišanje obrestnih mer od lani povzročilo napetosti v bančnem sistemu.  

Kot smo že poročali, sta ta mesec propadli dve ameriški banki: Silicon Valley Bank in Signature Bank. Deloma tudi zaradi težav, ki so jih povzročile višje obrestne mere, poroča BBC.

Prav tako se številni sprašujejo, kako bo z vrednostjo obveznic, ki jih imajo banke, saj lahko zaradi naraščajočih obrestnih mer te obveznice izgubijo vrednost. Banke imajo namreč običajno velike portfelje obveznic in posledično znatne potencialne izgube. Padec vrednosti obveznic sicer za banke ni nujno problematičen, do težave pride le, če so jih prisiljene prodati.

Vlade po vsem svetu medtem zatrjujejo, da neuspehi omenjenih bank ne ogrožajo splošne finančne stabilnosti. Evropska centralna banka je sicer prejšnji teden zvišala ključno obrestno mero za 0,5 odstotne točke. 

Danes je svojo ključno obrestno mero za 0,5 odstotne točke na 1,5 odstotka zvišala tudi švicarska centralna banka. Kot so sporočili iz banke, gre za odziv na "obnovljene inflacijske pritiske". Ob tem niso izključili dodatnih dvigov v prihodnjih mesecih. Inflacija v Švici je bila februarja na letni ravni po podatkih švicarskega statističnega urada 3,4-odstotna, kar je 0,1 odstotne točke več kot januarja in 0,6 odstotne točke več kot decembra.

Švicarska centralna banka je obrestno mero nazadnje zvišala decembra lani, in sicer za 0,5 odstotne točke na en odstotek. To je bilo tretje zaporedno zvišanje lani. 

Guverner Thomas Jordan je danes zagotovil, da švicarski bančni sistem ostaja "zelo odporen in robusten". Prevzem banke Credit Suisse je bil po njegovih besedah nujen za "ohranitev globalne finančne stabilnosti".

"Bili smo v zelo občutljivem okolju, ki sta ga zaznamovala bančna kriza v ZDA in izjemna nervoza na finančnih trgih na splošno. V takšnih razmerah bi lahko vsaka napačna odločitev sprožila še večjo krizo, verjetno tudi na globalni ravni," je branil potezo največje švicarske banke UBS, ki bo drugo največjo banko prevzela za 3,25 milijarde dolarjev.

 Tudi norveška centralna banka je ključno obrestno mero danes zvišala za 0,25 odstotne točke na tri odstotke. Kot so sporočili iz banke, gre za nujen odziv za zajezitev inflacije. Inflacija na Norveškem je bila februarja na letni ravni po podatkih norveškega statističnega urada 6,3-odstotna, kar je 0,7 odstotne točke manj kot januarja in manj od napovedi analitikov. "Kljub temu je inflacija še vedno precej višja od ciljev, ki so okoli dveh odstotkov," so poudarili v centralni banki.

Na januarskem zasedanju se norveški centralni bankirji za spremembo ključne obrestne mere niso odločili, se pa nov dvig zelo verjetno obeta maja. Kot so izpostavili v banki, je bistveno izboljšanje gospodarskega okolja v tako kratkem času namreč malo verjetno.

Ključno obrestno mero je v sredo zvišala tudi ameriška centralna banka, in sicer za 0,25 odstotne točke na raven med 4,75 in 5,00 odstotka.

Odločitev o morebitni spremembi ključne obrestne mere pa bo danes sporočili tudi britanska centralna banka.

Predsednik Federal Reserve Jerome Powell je dejal, da je Fed še vedno osredotočen na boj proti inflaciji. Banko v Silicijevi dolini je opisal kot izstopajočo v sicer močnem finančnem sistemu. Vseeno je priznal, da bodo nedavni pretresi verjetno ovirali rast, pri čemer vse posledice še niso jasne. 

Gospodarski učinek

Napovedi, ki jih je objavila banka, kažejo, da uradniki pričakujejo, da bo gospodarstvo letos raslo zgolj za 0,4 odstotka, leta 2024 pa za 1,2 odstotka, kar je precej manj kot običajno – in manj, kot so uradniki predvidevali decembra.

Fed je tudi omilil izjave, da bo v prihodnjih mesecih potrebno neprekinjeno višanje obrestnih mer. Zdaj je dikcijo spremenil v: "Nekatera dodatna zaostritev politike bi lahko bila primerna." Ian Shepherdson, glavni ekonomist pri Pantheon Macroeconomics, pravi, da te poteze jasno kažejo, da je Fed nervozen.

Fedovo sredino zvišanje obrestnih mer je že deveto zapored. Medtem ko je bila ključna obrestna mera pred letom dni skoraj nič, zdaj dosega najvišjo raven od leta 2007, in sicer med 4,75 do pet odstotkov.  

Višje obrestne mere pomenijo tudi višje stroške za nakup stanovanja, za prevzem drugega dolga ali za izposojo za širitev podjetij. Fed pričakuje, da bo zaradi podražitev povpraševanje padlo, kar pa bi posledično ohladilo cene. To se je na ameriškem stanovanjskem trgu že začelo dogajati, saj so se nakupi nepremičnin v zadnjem letu močno upočasnili, povprečna prodajna cena pa je bila februarja že nižje kot pred enim letom. To je prvi padec cen nepremičnin v več kot desetletju.  

A splošno gledano se je gospodarstvo obdržalo bolje od pričakovanj, cene pa še naprej rastejo hitreje od zdravih dveh odstotkov. Inflacija, stopnja, po kateri cene rastejo, je v 12 mesecih do februarja v ZDA namreč poskočila za šest odstotkov. Stroški nekaterih izdelkov, vključno s hrano in letalskimi vozovnicami, naraščajo še hitreje. Powell je že pred propadom bank opozoril, da bi uradniki obrestne mere lahko povišali bolj kot pričakovano, da bi obvladali situacijo. 

Projekcije bank kažejo, da oblikovalci politike pričakujejo, da se bo inflacija letos znižala – vendar manj, kot je bilo pričakovano pred nekaj meseci. Kljub temu napovedujejo približno 5,1-odstotne obrestne mere ob koncu leta 2023 (nespremenjene od decembra) kar pomeni, da bo Fed kmalu prenehal zviševati obrestne mere.

Powell je učinek nedavnih pretresov opisal kot enakovreden zvišanju obrestnih mer. Dejal je, da bi Fed morda lahko svojo ključno obrestno mero zvišal manj agresivno, če bi pretresi v finančnem sistemu spodbudili banke, da omejijo posojila, gospodarstvo pa bi se hitreje upočasnilo.

Vendar je ponovil, da se Fed ne bo ustrašil svojega boja proti inflaciji. "Inflacijo moramo znižati na dva odstotka," je dejal. "To, da jo bomo znižali na dva odstotka, nas bo stalo, vendar nas bo, če nam to ne uspe, stalo še več," je še povedal.