ZDA so sredstva odmrznile, potem ko so pozvale naslednice nekdanje SFRJ, naj do 15. aprila sporočijo, ali soglašajo z namero Washington o odmrznitvi depozitov nekdanje NBJ, ki so bili v skladu z mednarodnimi sankcijami proti ZRJ blokirani pri bankah in bančnih entitetah na ozemlju ZDA. Z odmrznitvijo so se strinjale vse naslednice razen Hrvaške. Kot je ocenil slovenski visoki predstavnik za vprašanja nasledstva Rudolf Gabrovec, je Zagrebu delež iz omenjenih sredstev verjetno sedaj na voljo, da pa je od njega odvisno, kako se bo odločil.
Po delitvenem ključu okvirnega nasledstvenega sporazuma Sloveniji pripade 16 odstotkov sredstev, BiH 15,5, Hrvaški 23, Makedoniji 7,5 in ZRJ 38 odstotkov sredstev. Tiskovna agencija SČG Tanjug je danes poročala, da je SČG iz omenjenih odmrznjenih sredstev nekdanje NJB prejela dobrih 90 milijonov dolarjev, makedonska MTI pa, da je Makedonija prejela 17,8 milijona dolarjev.
Poleg omenjenih sredstev NBJ so se ZDA odločile, in sicer že decembra lani, tudi za odmrznitev dela sredstev tedanje ZRJ, ki jih je ameriška administracija blokirala v času mednarodnih sankcij proti ZRJ, z izjemo sredstev NBJ, premoženja diplomatsko-konzularnih predstavništev nekdanje SFRJ in premoženja oseb, ki so bile blizu režimu Slobodana Miloševića. Gre za sredstva štirih nekdanjih jugoslovanskih podjetij federalnega značaja (jugoslovanski PTT, Zvezna kontrola letenja, Zvezna direkcija za promet blaga ter Jugoslovanska banka za mednarodno ekonomsko sodelovanje). Ljubljana je proti odmrzniti teh sredstev, saj meni, da je bil določen del teh sredstev - natančen obseg še ugotavljajo - nekoč zvezna last (torej ne le last podjetij ZRJ) in bi torej moral biti razdeljen med vsemi naslednicami SFRJ v skladu z nasledstvenim sporazumom.
