Senatni predlog davčnih olajšav bo v prihodnjih desetih letih pomenil 350 milijard dolarjev izpada proračunskih prihodkov, medtem ko si je Bela hiša prizadevala za veliko več.
Bela hiša je najprej predlagala za 750 milijard dolarjev vrednih davčnih olajšav v desetih letih, potem pa se je sprijaznila s 550 milijardami dolarjev olajšav, kolikor predvideva pretekli teden sprejeti predlog predstavniškega doma, ki pa ni odpravil davka na dividende. Oba domova ameriškega kongresa se bosta morala zdaj dogovoriti o skupnem predlogu, preden ga bo lahko Bush podpisal in spremenil v zakon.
Medtem ko predlog predstavniškega doma ne odpravlja davka na dividende, pa krepko zmanjšuje davčno stopnjo za dividende in davek od dobička na le 15 odstotkov. Senat pa je šel celo dalje od Bushevega predloga o odpravi dela davka na dividende, ki ga sedaj plačujejo najprej podjetja, potem pa tudi delničarji.
Senatni predlog poleg tega nudi zveznim državam skupaj 20 milijard dolarjev pomoči. Davčna olajšava družinam naj bi za posameznega otroka znašala do 1000 dolarjev, poročeni pari naj bi plačevali nekaj manj davkov, manjša podjetja pa naj bi lahko uveljavljala višje olajšave za investicije v poslovno opremo. Po sprejemu predloga so demokrati trdili, da je predlog zakona darilo bogatašem in kazen za manj premožne povprečne Američane, republikanci pa so zatrjevali, da bo s tem prišlo do večjih investicij, manjše brezposelnosti in hitrejše gospodarske rasti.
