ZDA so se nameravale pritožiti že prej, vendar pa si v času iskanja podpore za vojno proti Iraku niso želele dodatno zaostrovati odnosov s partnerji na drugi strani Atlantika. Pritožbi omenjenih držav, so se kot tretje osebe v sporu pridružile tudi Avstralija, Čile, Kolumbija, El Salvador, Honduras, Mehika, Nova Zelandija, Peru in Urugvaj.
Zoellick je EU obtožil, da z blokado uvoza ameriških kmetijskih izdelkov in hrane krši mednarodne trgovinske sporazume. Zoellick trdi, da je vztrajni odpor EU do izpolnjevanja svojih obveznosti v skladu s pravili WTO, ohranjal trgovinske ovire, celo v nasprotju z analizami znanstvenikov EU. Tako početje omejuje uporabo tehnologij, ki lahko močno koristijo kmetom in potrošnikom po vsem svetu. Zoellick trdi, da uporaba biotehnologije pri pridelavi hrane povečuje pridelke, zmanjšuje uporabo pesticidov, ohranja prst ter zmanjšuje onesnaževanje in lakoto. Ameriška administracija je pod hudim pritiskom kmetijskega lobija in biotehnološke industrije, ki preko kongresa zahtevajo odpravo moratorija na izdajanje uvoznih dovoljenj EU.
Ameriška pritožba temelji na trditvi, da je bil moratorij EU pred petimi leti sprejet brez zadostnih znanstvenih dokazov o škodljivosti genetsko predelane hrane in ker pravila WTO zahtevajo, da se regulativne odločitve v državah članicah sprejemajo brez nepotrebnega zavlačevanja. EU tehnično ni prepovedala uvoza ameriških kmetijskih pridelkov in hrane, ampak je le uvedla moratorij na izdajanje dovoljenj za uvoz. Po pritožbi ZDA in drugih držav bodo pri WTO najprej sledila posvetovanja in če ne bo dogovora, se bo ustanovilo posebno telo za rešitev spora. Celoten postopek, vključno s pritožbo poražene strani, ponavadi traja do 18 mesecev.
Američani so prepričani, da je genetsko predelana hrana povsem varna in ni nikakršnih razlogov za preprečevanje izvoza, razen morda v zaščiti domačega kmetijstva pred tujo konkurenco. Moratorij ima porazen vpliv na ameriški izvoz v EU, saj so ZDA na primer leta 1998 v države EU prodale za 63 milijonov dolarjev koruze, leta 2002 pa le za 12,5 milijonov dolarjev. Zaplet se je zaostril lansko poletje, ko so celo afriške države, ki se ubadajo s pomanjkanjem hrane, zavrnile ameriško pomoč v žitih. Kasneje so sicer sprejele moko. Po podatkih ameriškega ministrstva za kmetijstvo je od 32 milijonov hektarjev s koruzo posejanih površin, 38 odstotkov genetsko predelanih.
Evropska komisija: Korak ZDA je nekoristen
Na sprožitev postopka se je že odzvala Evropska komisija. Postopek je pravno neopravičljiv, ekonomsko neutemeljen in politično nekoristen, so sporočili v Bruslju. "Pravna ureditev EU na področju genetsko predelane hrane je v skladu s pravili WTO; je jasna, transparentna in nediskrimitorna. Nobenih razlogov ni, da bi WTO morala ponovno preverjati pravila," je ob tem, sporočajo iz Bruslja, dejal evropski komisar za trgovino Pascal Lamy.
"Na pravni ureditvi za področje genetsko predelane hrane smo trdo delali in smo blizu koncu. To je zelo pomembno za ponovno vzpostavitev zaupanja potrošnikov v genetsko predelano hrano v Evropi," je v odzivu na sprožitev postopka dejal evropski komisar za varstvo zdravja in potrošnikov David Byrne in dodal, da je vzrok za nizko prodajo omenjene hrane v Evropi prav nizko povpraševanje, ki temelji predvsem na skeptičnem odnosu potrošnikov do gensko predelanih proizvodov.
"Korak ZDA je nekoristen. Naporne razprave v Evropi bo le še otežkočil. Komisija trdno verjame, da bo EU delala naprej na pravni ureditvi za odkrivanje in označevanje genetsko predelane hrane. Nič nas ne sme odvrniti ali zmotiti pri sprejemanju prave politike za Evropsko unijo," pa je prepričana evropska komisarka za okolje Margot Wallstroem.
