ZDA zaradi digitalnega davka Franciji žugajo s carinami na sire in šampanjec

Urad ameriškega trgovinskega predstavnika ugotavlja, da davek na nekatere prihodke velikih tehnoloških podjetij, ki se ga je prijela kratica Gafa po začetnicah ameriških velikanov Google, Apple, Facebook in Amazon, diskriminira in nesorazmerno bremeni podjetja iz ZDA in ni skladen z mednarodnimi davčnimi načeli.

Uvedli bi carine na šampanjec, mlečne izdelke, kozmetiko, modne dodatke, ...

V uradu, ki ga vodi Robert Ligthizer, so tako zagrozili s protiukrepi v obliki kazenskih carin v višini do 100 odstotkov na 2,4 milijarde francoskega blaga. Med izdelki, ki so se znašli na seznamu, so šampanjec, določene vrste sira (npr. Roquefort), jogurt, maslo, nekateri kozmetični izdelki, modni dodatki in porcelan.

"To je jasen signal, da bodo ZDA ukrepale proti ureditvam glede digitalnega davka, ki diskriminirajo ali kakor koli drugače neupravičeno bremenijo ameriška podjetja," je Lighthizer zapisal v izjavi za javnost. Dodal je, da se urad posveča "vse večjemu protekcionizmu članic EU, ki nepošteno cilja na ameriška podjetja, bodisi z davki na digitalne storitve ali z drugimi ukrepi, ki ciljajo na ameriške ponudnike digitalnih storitev".

V tej luči je Lighthizer opozoril, da bi lahko urad preiskavo razširil še na Avstrijo, Italijo in Turčijo. Vse to pomeni, da gre za novo fronto med EU in ZDA. Ukrepanje proti eni članici je namreč ukrepanje proti EU, s katero je v carinski uniji tudi Turčija.

Francija: Grožnje nesprejemljive, odgovor EU bo oster

Francoski finančni minister Bruno Le Maire je grožnje iz Washingtona že označil za nesprejemljive in v primeru uvedbe carin napovedal "oster odgovor EU". "Bili smo že v stiku z Evropsko komisijo in v primeru novih ameriških sankcij bi prišlo do jasnega odgovora evropske strani," je Le Maire povedal za radijsko postajo Radio Classique. Bi se bilo treba pa sporu po njegovem prepričanju izogniti, saj ta ne gre v korist trgovini, rasti in politični stabilnosti v svetu.

Francoski državni sekretar za digitalno gospodarstvo Cedric O je izrazil upanje, da bodo ZDA še odprte za pogovore. "Pojasniti jim moramo in jih prepričati, da to ni diskriminatoren davek, saj bodo obdavčena vsa podjetja z digitalnim poslovnim modelom, ne glede na to, ali so ameriška, kitajska ali evropska," je dejal.

EU je zagotovila, da se bo na grožnje ZDA odzvala "kot eno". Tiskovni predstavnik Evropske komisije Daniel Rosario je ZDA namesto groženj pozval k dialogu. "Ostajamo mnenja, da je Svetovna trgovinska organizacija (WTO) prostor za naslavljanje trgovinskih sporov," je dodal.

Ameriški predsednik Donald Trump je medtem v Londonu, kjer naj bi se ob robu vrha zveze Nato srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, dejal, da bo spor verjetno mogoče rešiti tudi brez carin. "Veliko trgujemo s Francijo, spor pa je manjši," je dejal novinarjem. "Mislim, da bomo verjetno to lahko rešili. Imamo pomemben trgovinski odnos in prepričan sem, da bodo stvari v kratkem videti zelo rožnato," je dodal.

Francoski parlament je sicer kljub rožljanju Trumpove administracije, ta je s protiukrepi grozila že poleti, zakon za uvedbo davka na nekatere prihodke velikih tehnoloških podjetij sprejel 11. julija. Ta določa triodstotni davek na prihodke tehnoloških podjetij, ki v svetu z digitalnimi dejavnostmi letno ustvarijo več kot 750 milijonov evrov prihodkov, v Franciji pa več kot 25 milijonov evrov.

Francija se je sicer za nacionalni digitalni davek odločila, potem ko na evropski in globalni ravni za zdaj ni bilo preboja pri uvedbi enotne usklajene rešitve za obdavčitev. Podobne ukrepe je napovedalo še nekaj evropskih držav.

Razvite države naj bi se o globalno usklajenem davku sporazumele v 2020

Države po svetu so sicer konec maja vendarle naredile korak v smeri uvedbe enotne davčne politike do internetnih velikanov. V okviru Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je namreč 129 držav potrdilo načrt dela pri uvajanju davka, ki bi pravičneje razdelil prihodke med države in multinacionalke. Med temi državami je tudi Slovenija. ZDA imajo medtem svoj, širši predlog, ki bi poleg velikih ameriških digitalnih gigantov lahko prizadel evropske in azijske multinacionalke v drugih sektorjih.

V okviru skupine G7 so sicer v nadaljevanju dosegli dogovor o načrtu za obdavčitev digitalnih velikanov. Dogovor G7 sicer predvideva, da se bodo razvite države v okviru OECD v letu 2020 vendarle sporazumele o globalno usklajenem digitalnem davku, kar pomeni, da še zdaleč ne gre za zaključeno zgodbo. Francija je napovedala, da bo svoj davek umaknila, ko bo mednarodno dogovorjeni davek uveljavljen, podjetjem pa bo že plačani nacionalni davek vrnila v obliki olajšav pri globalnem davku.

Rožljanje s carinami znižuje tečaje na večini azijskih borz

Indeksi na azijskih borzah so danes večinoma v rdečem območju, vlagatelje pa je, podobno kot v Evropi in ZDA, prestrašilo ameriško rožljanje s carinami. Administracija Donalda Trumpa je poleg novih groženj Franciji z vnovično uvedbo dodatnih carin na jeklo in aluminij zagrozila Braziliji in Argentini.

Grožnje s carinami na tipične izdelke iz teh držav je usmeril tudi proti Italiji, Avstriji in Turčiji. Dejansko je Trumpova administracija s tem zagrozila z novimi carinami celotni EU (Turčija je v carinski uniji z EU).

Trump je nemreč pred potjo v Evropo na vrh zveze Nato Brazilijo in Argentino v ponedeljek obtožil, da umetno znižujeta vrednost svojih valut in s tem škodita ameriškim kmetom, zato jima je zagrozil z vnovično uvedbo dodatnih carin na uvoz jekla in aluminija.

Dodatne carine je Lightizer 'obljubil' tudi Kitajski. ZDA bi lahko uvedle dodatne carine, načrtovane za 15. december, če strani do takrat ne bosta dosegli prve faze trgovinskega dogovora.