Zdravje 2030: 'Superbakterije', AI in staršem skriti nezdravi (spletni) trendi

A v resnici so razmere precej groteskne – na eni strani zdravstvene enačbe so veliki uspehi, na drugi veliki spodrsljaji. Razlike v dostopnosti zdravja med bogatimi in revnimi državami so velikanske, predvsem po zaslugi širjenja neresničnih informacij se vračajo izkoreninjene bolezni, grozijo epidemije raka, debelosti in duševnih motenj, Slovenija pa še zdaleč ni edina država, v kateri zdravstveni sistem kleca pod bremenom starajoče se populacije, pomanjkanja zdravstvenega osebja ter pomanjkanja in slabega razporejanja finančnih sredstev.

Človeštvo "ni popolna slika zdravja" – žal je vse prej kot to, so ugotavljali strokovnjaki v okviru letošnjega Svetovnega ekonomskega foruma v Davosu (WEF).

Med izzivi, ki predstavljajo vse večji pritisk tako na zdravstvene sisteme kot družbo, je po njihovem mnenju epidemija duševnih motenj. Depresija in anksioznost naj bi globalno gledano na leto povzročali za skoraj bilijon evrov stroškov, za vsaj eno od obeh motenj naj bi trpela ena na deset oseb.

Težave z mentalnim zdravjem (in družbenimi omrežji)

Strokovnjaki se še prerekajo, ali dejansko imamo epidemijo težav z duševnim zdravjem ali številke zgolj odražajo boljšo ozaveščenost družbe na tem področju, kar pomeni tudi več diagnosticiranih primerov.

Številni se s to razlago ne strinjajo in opozarjajo predvsem na porast tovrstnih težav med mladimi. Vse več raziskovalcev tudi zanima povezava težav z duševnim zdravjem med mladimi in družbenimi omrežji. Raziskava Johns Hopkins University Bloomberg School of Public Health je tako pokazala, da so mladi, ki na dan na družbenih omrežjih preživijo več kot tri ure na dan, v veliko večji nevarnosti, da se bodo morali spopasti z depresijo, anksioznostjo in drugimi motnjami – še posebej zato, ker ponotranjajo občutke iz virtualnega sveta, kjer je pogosto veliko nadlegovanja, ocenjevanja, vrstniškega verbalnega nasilja pa tudi pretiranega poudarjanja določenih "težav mladih", zaradi česar mladi nato svet dojemajo kot strašljiv kraj, kjer jim preti marsikaj – od nesprejemanja do klimatske apokalipse. Ekološka anksioznost – kot navaja Psychology Today – strah pred tem, da človeštvu zaradi podnebnih sprememb pretijo strašne stvari – celo izumrtje, naj bi bila po zaslugi predvsem najstniških aktivistov, kot je Greta Thunberg, še posebej pogosta med osnovnošolsko in srednješolsko populacijo, pa tudi med študenti in mlajšimi ženskami, ki podnebne spremembe celo navajajo kot razlog, zaradi katerega ne želijo otrok. Pomemben vir dvoumnih informacij, ki pomembno vplivajo na tudi to obliko anksioznosti, pa naj bi bila predvsem družbena omrežja in forumi, kjer se širijo apokaliptične, pretiravanja polne informacije.

Raziskovalka Kira E. Riehm je poudarila, da je "uporaba družbenih omrežjih med najstniki v zadnjih letih eksplodirala", težava pa je, da je to obdobje odraščanja in iskanje samega sebe, kar je za mlado osebo že samo po sebi izziv, pa tudi obdobje, ko se lahko pojavijo težave z mentalnim zdravjem, ki pa jih lahko nepravilna obravnava, samodiagnosticiranje ali "spletno zdravljenje" še poslabša.

Veliko kritik v zadnjih letih leti tudi na gigante, ki imajo v lasti družbena omrežja, aktiviste in celo nekatere univerze, kjer se terapevti izobražujejo. Kritiki jim očitajo, da so v želji po zmanjšanju stigme, ki so jo v preteklosti s seboj prinašale duševne bolezni ali uvrščanje v LGBT-skupine, "normalizirali" nekatere stiske, ki bi potrebovale temeljito strokovno obravnavo – namesto tega se zanje išče instant rešitve. Burna razprava se je vnela predvsem v ZDA in Veliki Britaniji, s porastom števila transspolnih otrok in nižanjem meje, ko lahko začnejo jemati hormonsko terapijo, ki pa lahko na njihovem organizmu pusti trajne posledice. Kritiki aktivistom očitajo, da mladim nebinarnost in spremembo spola predstavljajo kot rešitev problemov, namesto da bi jim omogočili, da se najprej soočijo z bistvom svojih težav. Kako se lahko končajo morda dobronamerni, a nekritični eksperimenti z mladimi, je pred kratkim razkrila youtuberka Elle Palmer, ki se je, ko je bila še osamljena najstnica, ob veliki podpori skupin na družbenih omrežjih, in na podlagi večinoma zgolj pozitivnih objav o transspolnih ljudeh, sredi pubertete odločila za začetek tranzicije s pomočjo hormonov. Pa ne zato, ker bi v resnici želela spremeniti spol, ampak ker je na podlagi zbranih "spletnih informacij" menila, da bo to pravi način, da se izkoplje iz depresije in mračnih misli – pristop, ki ga danes zelo obžaluje.

Strokovnjaki tudi opozarjajo, da imajo starši premalo vpogleda v to, kako čas, preživet na spletu, vpliva na mentalno zdravje njihovih otrok. Med drugim so se na omrežjih, kot je Tumblr, redno pojavljale težave s posamezniki, ki so mlade celo nagovarjali k samomoru, na Youtube pa so se vsule kritike, da ne storijo dovolj, da bi umaknili vsebine, ki pravzaprav poveličujejo duševne motnje. Nekateri, med mladimi izjemno priljubljeni youtuberji, celo prodajajo svoje reklamne izdelke, na katerih se znajdejo napisi, ki poveličujejo depresijo in anksioznost.

Strokovnjaki opozarjajo, da je velika razlika med zmanjševanjem stigme ter normaliziranjem ali celo poveličevanjem duševnih motenj, saj ta pristopa ljudi odvračata od tega, da bi poiskali pomoč in zaživeli s polnimi pljuči.

Po drugi strani pa je tudi na področju mentalnega zdravja velika težava z dostopom do pomoči, so še pred forumom v Davosu ugotovili avtorji poročila. V številnih državah v razvoju sta namreč na 100.000 ljudi zgolj dva primerno usposobljena strokovnjaka.

Nezdravi trendi ali fenomen Tess Holliday

Na pohodu so tudi rak, sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja, ugotavljajo strokovnjaki. Težava – življenjski slog s premalo gibanja in preveč (nezdrave) hrane. Zanimivo pa tudi na tem področju trčimo ob družbena omrežja.

Če je še pred kratkim veljalo, da je družba podpirala vsakogar, ki je stremel k zdravemu življenju in izgubi kakšnega odvečnega kilograma, se je namreč vprašanje telesnega zdravja in proporcev v zadnjih letih predvsem v ZDA spremenilo v politično temo, po zaslugi družbenih omrežij pa se rezultati tamkajšnje "debate" širijo tudi na staro celino. Na drugi strani Atlantika, v ZDA, v razpravi prevladujejo zagovorniki "pozitivnega odnosa do telesa", njihovim argumentom sledijo upravljavci platform, kot so Instagram, Youtube ali Facebook, ter v veliki meri tudi (ženski) mediji. Rezultat – trend zagovarjanja "lepote pri vseh velikostih", je postregel z idejo, da hujšanje nikoli ni pozitivno, saj "diete tako ali tako ne delujejo", kot primer oseb s "pozitivnim odnosom do telesa" pa zagovorniki tovrstnih idej izpostavljajo manekenko Tess Holliday, ki pri okoli 165 centimetrih telesne višine tehta več kot 125 kilogramov.

Gibanje je šlo celo tako daleč, da podpornikom – večino jih najdejo na družbenih omrežjih, svetujejo, naj "razbijejo tehtnico", naj ne hodijo k zdravniku, če jih ta želi tehtati ali jim svetovati izgubo teže, nasprotnike svojih prepričanj pa so razglasili za nestrpne, s tem pa vplivali tudi na politiko družbenih omrežij. Večina strokovnjakov seveda ocenjuje, da je pomembno, da je vsak človek spoštovan ne glede na videz, ostro zavračajo žaljenje ali celo diskriminacijo. Opozarjajo pa, da lahko pristop nenadzorovanega pridobivanja teže predvsem vodi v prezgodnji grob. In da bi morali poveličevanje debelosti dojemati kot enako nevarno kot na primer v preteklosti pogosto poveličevanje pretirano suhega telesa.

"Debelost že zdavnaj ni več posledica izključno slabih prehranjevalnih navad, ki izhajajo iz družinskega okolja, ampak tudi nezdravih trendov, ki se širijo in promovirajo nezdrave načine prehranjevanja in premalo gibanja," je pred forumom dejala Charlotte Petri Gornitzka iz Unicefa. Izpostavila je tudi težavo cenovne dostopnosti nekakovostne hrane.

Ob dejavnikih, ki vplivajo na poslabšanje zdravja, strokovnjaki izpostavljajo še onesnažen zrak. Ta naj bi bil na leto kriv za okoli štiri milijone smrti.

Kronično pomanjkanje osebja in neizkoriščeni preventivni programi

Poudarjajo pa tudi, da so za marsikatero nerešeno zdravstveno težavo krivi šibki zdravstveni sistemi. Ob težavah, ki smo jih izpostavili že uvodoma, izpostavljajo še pogosto slabo organizacijo in nedelujoče iniciative, ki so sicer vzpostavljene z dobrimi nameni – v praksi pa ne kažejo pozitivnega učinka.

Opozarjajo pa tudi, da bo eden največjih prihodnjih izzivov zdravstva iskanje primernega kadra. Do leta 2030 naj bi namreč na globalni ravni manjkalo 18 milijonov zdravstvenih delavcev – izjemno slaba novica za populacijo, ki se stara in bo potrebovala vse več tovrstne pomoči.

Strokovnjaki menijo, da bi lahko k boljšemu zdravju populacije – in posledično tudi k bolj zdravi in kakovostni starosti, bolj kot do zdaj pripomogli delodajalci. "Med 30 in 50 odstotkov rakov je denimo mogoče odkriti s primerno preventivo. Dobro bi bilo, če bi svoje zaposlene pogosteje pošiljali na testiranja," je prepričana Julie Louise Gerberding iz družbe MSD.

"Superbakterije" – tako nevarne za ljudi, a tako nezanimive za vlagatelje

Kot pomemben izziv izpostavljajo tudi boj s "superbakterijami" – odpornimi na antibiotike, zaradi katerih naj bi na leto umrlo že okoli 700.000 ljudi, do leta 2050 pa bi se lahko globalno število smrti približalo številki 10 milijonov. Strokovnjaki opozarjajo, da predvsem zato, ker se število odpornih "superbakterij" viša precej hitreje kot število antibiotikov nove generacije – v zadnjih treh desetletjih so, tako v poročilu, ki je bilo spisano pred letošnjim Davosom, odobrili le enega.

Da bi se trend hitro obrnil, pa ne pričakujejo, kot razlog navajajo pomanjkanje denarja za raziskave na tem področju. Investitorjev namreč vlaganja v razvoj praviloma ne zanimajo, saj ne morejo pričakovati povračila ali dobička. Antibiotiki, še posebej nova generacija, namreč niso namenjeni široki uporabi. Uporabi se jih v izrednih primerih, nihče namreč ne želi, da superbakterije postanejo še bolj odporne na to "orožje". To pa pomeni, da antibiotiki ne obračajo veliko denarja.

Če lahko na primer napredna terapija za zdravljenje raka stane tudi okoli pol milijona evrov na zdravljenje, je tukaj govor o le nekaj tisočakih, zato se veliko družb odloča, da denar za raziskave s projektov antibiotikov raje usmerjajo v raziskave bolj dobičkonosnih zdravil, nekatere celo zapirajo oddelke za raziskave na področju antibiotikov. Podobno je z zasebnimi vlagatelji. Če je sedem velikih raziskovalnih projektov na področju antibiotikov leta 2016 zbralo dobrih 160 milijonov evrov, sta lani dva projekta zbrala le še dobrih devet milijonov.

Ker pa gre za veliko grožnjo javnemu zdravju, strokovnjaki upajo, da bodo vmes posegle države – tudi v obliki razpisov za financiranje raziskovalnih projektov s tega področja.

Sprememba paradigme: od kurative k preventivi

Kje pa so rešitve? Pomembno priložnost strokovnjaki vidijo v sodobni tehnologiji. Prihodnost vidijo v personalizirani medicini, kjer bo analiza podatkov omogočila posamezniku prilagojeno zdravljenje, bolj učinkovito in zgodnejše odkrivanje bolezni ter hitrejši razvoj učinkovitih zdravil.

Področje, kjer se srečata pacient in tehnologija, sicer ni brez težav. Ob dejstvu, da gre za tehnologijo, ki se šele razvija, prednjačijo etična vprašanja, vprašanja preprečevanja zlorab občutljivih podatkov in pomisleki o nevarnosti njihove morebitne zlorabe.

So pa zahteve po spremembi paradigme vse glasnejše. "Globalni zdravstveni sistem je osredotočen na napačno stvar, z ljudmi se ukvarja šele, ko so bolni, in to je narobe," poudarja Kelly Barnes iz PwC.

Leto 2030 – leto, ko nadzor prevzame AI?

Strokovnjaki se seveda poigravajo tudi z idejami o tem, kako bi bil leta 2030 videti globalni zdravstveni sistem – če bi ga do takrat spremenili v delujočega.

Ker smo že leta 2020 in ker je že na primeru Slovenije jasno, da stvari, ko gre za zdravstvo, raje drvijo v napačno kot v pravo smer, je optimizem strokovnjakov najbrž pretiran, a vseeno poglejmo, kaj so si zamislili.

Pomembno vlogo v tej prihodnosti igra umetna inteligenca, ki bi pomagala bolj razumeti, kako različni dejavniki – od dednih stanj do kroničnih bolezni, načina življenja, delovnega okolja, onesnaženja naravnega okolja in podobnega, vplivajo na naše zdravje, na kaj je treba biti pozoren v smislu preventive, da se možnost za razvoj bolezni maksimalno zmanjša.

Predlagajo tudi drugačno organiziranost zdravstvenega sistema, kjer bolnišnice ne bi bile več neobvladljivo velike – tako prostorsko kot stroškovno, ampak bi se osredotočale zgolj na najbolj kompleksne bolezni in primere, medtem ko bi veliko rutinskih zdravljenj in posegov opravili v manjših, razpršenih klinikah, nekatere celo na domu bolnika. Tudi tukaj bi bila v središču umetna inteligenca, ki bi sproti analizirala podatke in med drugim namesto zdravstvenega osebja odločala o tem, kako hitro mora biti oseba obravnavana. Strokovnjaki menijo, da v tem sistemu v središču ne bi bila več lokacija ustanove, ampak kakovost oskrbe, ki bi bila tudi hitrejša in bolj na dosegu roke.

Tretje področje, na katerega se usmerjajo strokovnjaki, pa je boljši odnos med bolniki in zdravstvenim osebjem, ki se je v zadnjih letih znašel na kritični točki, opozarjajo. Zaradi pomanjkanja osebja je v zdravstvu ogromno izgorelosti, slaba volja se prenaša na bolnike.

Na tem področju bi umetno inteligenco zaposlili kot orodje za boljšo organizacijo dela, prevzela naj bi tudi velik del birokratskega bremena, kar bi pomenilo, da bi imelo osebje več časa za stik s pacienti. Zdravnikom naj bi bila v pomoč pri sprejemanju odločitev o diagnozi.

A pojdimo za konec nazaj v sedanjost (in realnost). AI je po ocenah strokovnjakov še precej oddaljena od trenutka, ko bo zmožna opravljati vse te kompleksne, predvidene naloge. Prav tako bo lahko osebju le pomagala, ne bo ga nadomestila.

In še najpomembneje – uvajanje tehnologije v zdravstvo samo po sebi ne bo rešilo osnovnih težav, ki bi jih morali rešiti politika in stroka – ljudje pa bi te rešitve od obojih morali zahtevati. Noben stroj namreč ne bo magično odpravil težav slabe organiziranosti zdravstvenega sistema, pomanjkanja kadra, ker ta beži iz slabo organiziranih držav, neučinkovitega razporejanja financ, niti katastrofalnih medosebnih odnosov, ki tudi v zdravstvenih ustanovah ne hromijo le napredka zaposlenih, ampak grenijo življenje tudi bolnikom. Za začetek tako na potezi ni AI, ampak človek, če želi ohraniti največjo dobrino – zdravje.

Forum v Davosu smo spremljali s posebno serijo člankov. Preberite tudi:

'Globalizacija je šla predaleč'

'Preobrazba' kapitalizma: namesto delničarjev v središču skupnost?

Dvoličnost? Kako bo 'generacija enega klika' ohromila in onesnažila mesta.

Ali še lahko verjamemo svojim očem?

Plastični paradoks: brez materiala, ki duši svet, si težko predstavljamo življenje

Boj za okolje med aktivizmom in realnostjo: 'Rudarji, naučite se programirati'

Kaj imajo skupnega parni stroj, penicilin, atomska bomba in digitalizacija?

Če ne bomo 'pozdravili bolne Zemlje', grozijo višje cene in pomanjkanje hrane