Že računate na evro?

Mesec in pol pred uvedbo evra v Sloveniji se začenja vrh oglaševalske kampanje, s katero od letos spomladi vlada in Banka Slovenije državljane osveščata o novi valuti. Po oglasih v tiskanih medijih so v ponedeljek začeli vrteti radijske oglase, danes zvečer pred osrednjima informacijskima oddajama nacionalne in komericalne televizije pa bodo prikazali prvega od treh televizijskih oglasov. V začetku prihodnjega tedna naj bi vsa gospodinjstva skupaj z brošuro prejela tudi evrokalkulatorje.

Kaj je namen oglaševalske akcije?

Z oglaševalsko kampanjo, ki poteka pod naslovom Že računate na evro?, želita vlada in centralna banka potrošnikom prenesti tri ključna sporočila, je na današnji novinarski konferenci ob srečanju direktorjev komuniciranja o evru povedal direktor vladnega urada za informiranje Gregor Krajc. Sporočajo jim, da evrski kovanci niso drobiž, ampak imajo višjo vrednost kot tolarski, da naj denar iz "nogavic" prenesejo v banke, ki ga bodo brezplačno zamenjale v evre ter da naj potrošniki spremljajo cene in opozarjajo na neupravičeno zaokroževanje.

Ta sporočila prenašajo tudi tiskani ter televizijski in radijski oglasi. Televizijski oglasi, ki se bodo vrteli na treh televizijskih postajah, prikazujejo babico, ki ima tolarje skrite povsod in ne ve, kam bi z njimi, nogometnega sodnika, ki po metu kovanca tega vestno pospravi, ter potrošnico, ki prodajalcu na tržnici vrne milo za drago za zaokroževanje navzgor tako, da si postreže z dodatnimi jabolki.

Za televizijske oglase je odpadla dobra polovica od 480.000 evrov vrednega proračuna oglaševalske kampanje, je Krajc pojasnil ob predstavitvi kampanje na rednem srečanju direktorjev komuniciranja na področju evra.

Za celotni projekt ob uvedbi evra je urad vlade za informiranje sicer v dveh letih namenil 200 milijonov tolarjev, Evropska komisija 800.000 evrov, je pojasnil Krajc na novinarski konferenci. Po besedah predstavnice za stike z javnostmi Banke Slovenije Gordane Pipan pa so v centralni banki okoli 100 milijonov tolarjev namenili za brošure in oglaševalsko kampanjo ter dodatnih 100 milijonov za evrokalkulatorje.

Odločitev vlade in Banke Slovenije za sodelovanje pri projektu uvedbe evra se je po besedah člana sveta Banke Slovenije Boža Jašoviča izkazala za učinkovito in racionalno, poleg tega pa zagotavlja usklajeno delovanje.

Pripravljeni na evro?

Marca začete komunikacijske aktivnosti, ki so bile predvsem informacijsko-izobraževalne narave, se bodo nadaljevale z brošuro Pripravljeni na evro? slovenske in evropske centralne banke, ki naj bi jo razdelili prihodnji teden. Decembra bo po Krajčevih besedah sledila še zadnja skupna brošura vlade in centralne banke, ki bo opozorila na poglavitne podrobnosti pri zamenjavi tolarjev v evre.

Kot je Krajc še povedal zbranim direktorjem komuniciranja, se osrednja prireditev ob prevzemu evra v začetku prihodnjega leta še pripravlja. Namenoma je niso planirali v času silvestrovanja, pač pa 15. januarja, ko bo se bo iztekel dvojno obtok tolarja in evra.

Po Krajčevih pojasnilih bo osrednji dogodek predstavljala razstava o denarju na Slovenskem, v tem času pa bo potekala tudi konferenca slovenske in evropske centralne banke na temo evra. Poleg tega naj bi s 1. decembrom v središču Ljubljane začeli z laserskimi projekcijami z najpomembnejšimi podatki o evru, ki bodo vidne s treh mostov čez Ljubljanico.

Zasedanje direktorjev komuniciranja o evru vlad in centralnih bank članic EU tokrat prvič poteka zunaj Bruslja. Udeležence je nagovoril tudi minister za finance Andrej Bajuk, ki je izpostavil, da pot do evra ni bila enostavna in da je zahtevala veliko politične volje ter sodelovanja socialnih partnerjev.

Glede bojazni zvišanja cen zaradi uvedbe evra, ki ga poleg potrošnikov delijo tudi na finančnem ministrstvu, po po Bajukovih besedah poleg uvedenih administrativnih ukrepov računajo tudi na moč medijev. Še zlasti pa na potrošnike, ki lahko "glasujejo z nogami" in ne kupujejo tam, kjer so opazili neupravičene dvige cen.