Zastopanost žensk v politiki je v Sloveniji 10-odstotna, zastopanost žensk na vodstvenih in vodilnih položajih 34-odstotna, na tehničnih in strokovnih položajih pa 56-odstotna. Tako se Slovenija po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) po merilu razporejenosti moči po spolu uvršča na 34. mesto na svetu.
Kljub temu da ženske danes predstavljajo več kot polovico svetovnega prebivalstva, niso med podjetniki oziroma menedžerji v nobeni državi zastopane skoraj 50-odstotno. Na delovnem mestu direktorice oziroma menedžerke je konec leta 2008 v Sloveniji bilo 30,6 odstotka žensk.
Ženske v Sloveniji so v obdobju socializma dosegle določeno stopnjo socialnih pravic, celo več, kot so jih na tem področju dosegle povprečno v Evropi, navajajo na Sursu. Ženske so bolj izobražene kot moški, njihova povprečna plača se približuje povprečni plači moških, do uspeha na delovnem področju pa jih pogosto še ovirajo družinske obveznosti in zastarela miselnost, dodajajo na Sursu.
Kljub temu, da ženske še vedno zaslužijo manj kot moški, pa v družinski proračun prispevajo vse več.
Zaslužijo povprečno okrog 17 odstotkov manj kot moški
Po začasnih podatkih o strukturni statistiki plač so plače žensk v Sloveniji v letu 2007 dosegale povprečno 92,2 odstotka povprečne mesečne bruto plače moških. Povprečna letna bruto plača moških, preračunana na mesec, je znašala 1.370 evrov, plača žensk pa 1.263 evrov. V Evropi ženske zaslužijo povprečno okrog 17 odstotkov manj kot moški. Razlika med plačami je bila v Sloveniji leta 2007 največja v dejavnosti finančnega posredništva, kjer so ženske dosegale 68,2 odstotka bruto plače moških.
Po razmerju med povprečnimi bruto plačami žensk in moških pa so bile najugodnejše plače žensk v koroški statistični regiji in v statistični regiji jugovzhodna Slovenija (tako po regiji dela kot po regiji prebivališča), čeprav so plače žensk v vseh statističnih regijah v letu 2007 še zaostajale za plačami moških, še navajajo na Sursu.
Po merilu razporejenosti moči po spolu (GEM – Gender Empowerment Measure), ki prikazuje mero aktivnega sodelovanja žensk v javni sferi, je bilo pred Slovenijo 14 držav članic EU, za njo pa so bile iz skupine držav z zelo visoko stopnjo razvoja uvrščene Ciper, Portugalska, Češka in Malta, iz skupine držav z visoko stopnjo razvoja pa Estonija, Poljska, Slovaška, Madžarska, Litva, Latvija, Bolgarija in Romunija.
Po Poročilu o človekovem razvoju za leto 2009 je bila Slovenija po vrednosti indeksa človekovega razvoja (GDI – Gender-related Development Index) uvrščena med državami z zelo visoko stopnjo razvoja na 29. mesto. Med članicami EU se je najvišje uvrstila Irska, še navajajo na Sursu.
KOMENTARJI (45)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.