Zgodovinska prelomnica: Globalni izpusti CO2 so končno začeli upadati

Če je svet v zadnjih letih zaradi posledic vojne v Ukrajini zapadel v energetsko krizo, se leto 2024 začenja s pompoznimi napovedmi. Potrebo po električni energiji bo zavoljo gradnje novih toplotnih črpalk, napajanja dodatnih električnih vozil in drugih velikih porabnikov pokrili obnovljivi in nizkoemisijski(jedrski) viri energije. 

Pri tem velja omeniti tudi slovenski delež sončnih elektrarn, ki vztrajno narašča in je leta 2023 prvič presegel giavat(GW) moči in ki bo tudi letos občutno narasel, glede na več kot 20.000 vlog za male sončne elektrarne, ki še čakajo na odobritev.

Globalno povpraševanje po električni energiji bo v naslednjih treh letih hitro raslo, pri čemer bodo vse dodatne potrebe pokrite z nizkoemisijskimi tehnologijami, kot so obnovljivi viri in jedrska energija, razkriva poročilo Mednarodne agencije za energijo (IEA). Največjo rast pričakujejo v državah jugovzhodne Azije, Kitajske ter Indija. Obnovljivi viri energije (OVE) in jedrska energija bodo leta 2026 predstavljali skoraj polovico svetovne proizvodnje električne energije.

Podatkovni centri, nova energetsko intenzivna fronta

Podatkovni centri, kriptovalute in umetna inteligenca (AI) so leta 2022 globalno porabili približno 460 TWh električne energije, kar je skoraj 2 odstotka celotne svetovne porabe. Ti centri so ključni del infrastrukture, ki podpira digitalizacijo, skupaj z električno infrastrukturo, ki jih napaja. 

Obdelava podatkov zahteva 40 odstotkov energije, tudi potrebe po hlajenju za doseganje stabilne učinkovitosti zahtevajo podoben delež, torej 40 odstotkov. Preostalih 20 odstotkov pa predstavlja druga pripadajoča računalniška oprema. A bo tudi izjemno pomembno, kako učinkovito se bodo tega lotili tehnološki giganti, kot so Microsoft, Google, X in podobni. Če bo širitev narejena slabo, bodo ustvarili za 600 teravatnih ur (TWh) električne energije, kar je več kot porabi Nemčija. Če bodo podatkovne centre gradili s ciljem učinkovite rabe energije, bodo k svetovni rabi dodali "le" 150 TWh, kar je poraba Švedske. 

Kitajska zaradi čiste energije ustvarila nepričakovano gospodarsko rast

Kitajska obvladuje okoli 80 odstotkov svetovnega izvoza sončnih celic, več kot 50 odstotkov litijionskih baterij in več kot 20 odstotkov električnih vozil, "svete" trojice sodobnega gospodarskega razvoja. Sektor zelene energije je leta 2023 postal pogonski motor močne gospodarske rasti v državi, saj so se naložbe povečale za 40 odstotkov na neverjetnih 890 milijard dolarjev ugotavljajo na portalu Carbon Brief. Gospodarska rast se je z nameščanjem sončnih in vetrnih elektrarn, gradnjo novih jedrskih kapacitet in hitro širitvijo železniških povezav, ustavila pri 5,2 odstotka, namesto pri treh. 

Poročilo IPCC je jasno pokazalo, da ima integracija OVE, torej virov sonca in vetra, trenutno največji potencial za razogljičenje, hkrati pa je cena zniževanja emisij tako najnižja, celo neto negativna. "To v praksi pomeni, da so ti viri večinoma cenejši od obstoječih fosilnih virov v omrežju. Drugi razlog je, da se Kitajska zaveda nujnosti razogljičenja. Nahajajo se namreč v veliki meri v subtropskem pasu. Najbolj naseljen del, južnokitajsko nižavje je zaradi podnebnih sprememb in pričakovanih vlažnih vročinskih valov eno najbolj ogroženih območij na svetu," komentira klimatolog Žiga Zaplotnik.

Številke so skorajda neverjetne. Samo v letu 2023 so dodali za 217 GW sončne energije, in s tem močno presegla svoj prejšnji rekord 87 GW iz leta 2022. S tem je Kitajska namestila več sončne energije v letu 2023 kot ZDA v svoji zgodovini! Odločnejši korak v zeleni energetski transformaciji pa se je zgodil po tem, ko je gradbeni sektor občutno upadel. V svetovnem merilu je kitajski razcvet proizvodnje čiste energije znižal cene, pri čemer so stroški sončnih panelov padli za 42 odstotkov, kar je velik padec celo v primerjavi s preteklim povprečjem okoli 17 odstotkov na leto, medtem ko so cene baterijskih hranilnikov padle še bolj oziroma za 50 odstotkov. 

Kar pa ima tudi negativne posledice za druga gospodarstva. Evropska solarna industrija denimo takšnega padca po ocenah ekonomistov, brez državnih pomoči, ne bo preživela. Kar industriji na Stari celini ostane so torej dodatne subvencije in uvedba dodatnih uvoznih taks, da domačim proizvajalcem ali proizvajalcem v tretjih državah omogočijo konkurenco kitajskim podjetjem. A takšna prizadevanja bodo, paradoksalno, dodatno povečala ponudbo in še bolj znižala svetovne cene sončnih elektrarn.