Industrijski indeks Dow Jones je poslovni dan sklenil za 684,81 točke oziroma 7,13 odstotka nižje kot na dan terorističnih napadov in padel na vrednost 8.920,70 točke. To je najhujši padec po točkah v zgodovini, glede na odstotek pa se mu je godilo slabše na črni ponedeljek, 19. oktobra 1987, ko je zgrmel za 22,6 odstotka. Tehnološki indeks Nasdaq Composite je padel za 115,82 točke oziroma 6,83 odstotka na vrednost 1.579,55 točke, širši indeks Standard&Poor's 500 pa je padel za 53,77 točke oziroma 4,92 odstotka na vrednost 1.038,77 točke. Za oba indeksa sta to najnižji vrednosti od srede oktobra leta 1998. Nasdaq, za katerega so analitiki marca 2000 predvidevali, da bo morda kmalu po točkah dohitel Dow Jones, je od takrat do danes izgubil 6,1 bilijona dolarjev investicijskega kapitala. Tudi indeks manjših podjetij Russell 2000 je padel za 21,69 točke na vrednost 417,67 točke. Na newyorški borzi je lastnika zamenjalo 2,33 milijarde delnic, kar je več od prejšnjega rekorda 4. januarja letos, ko se je kupilo in prodalo za 2,13 milijarde delnic.
Prvi poslovni dan borze po terorističnih napadih so z nestrpnostjo in previdnostjo pričakovali povsod po ZDA in po svetu. Borzni posredniki in najpomembnejši vlagatelji, ki imajo na borzi svoje prostore, so prihajali na delo opremljeni s plinskimi maskami in zračnimi filtri, saj se prah, ki se je dvignil 11. septembra po sesutju stolpnic Svetovnega trgovinskega centra nekaj ulic proti zahodu, še vedno ni povsem polegel. Poleg mask jih je imelo veliko tudi kravate v podobi ameriške zastave, zastave pa je bilo moč videti povsod, tudi na glavnem pročelju zgradbe newyorške borze. Možje v kravatah so se pomešali med množico policistov, pripadnikov nacionalne garde, gasilcev, tehnikov in drugih reševalcev, ki so se še naprej ukvarjali z odstranjevanjem posledic terorističnega napada.
Opazno pa je bilo tudi nekaj, čemur bi lahko rekli katastrofični turizem. Okrog borze, ki je takoj ob, zdaj že malce skrčenem, zaprtem območju reševanja, so se stekali potoki "turistov" - domačinov in tujcev, ki so imeli v ponedeljek prvo priložnost, da so sicer od daleč, vendar na lastne oči videli delček posledic razdejanja. Policisti so bili z njimi potrpežljivi in dovolili fotografiranje, kar je morda posledica poziva župana Giulianija, da se lahko New Yorku najbolje pomaga, če se vanj vrnejo obiskovalci in trošijo denar. Borza se je odprla z minuto molka in pesmijo, poslovanje pa sta s pritiskom na zvonec skupaj odprla predstavnika mestnih gasilcev in policistov. Prisotni so bili tudi predsednik borze Richarda Grasso in ugledni gostje, kot so guverner države New York, George Pataki, župan mesta Rudy Giuliani, zvezni minister za finance Paul O'Neil, senatorka Hillary Clinton in senator Charles Schummer.
Največji zmagovalec ponedeljkovega poslovanja je bilo podjetje L3, ki proizvaja varnostno opremo za komunikacijsko tehnologijo. Njegova delnica se je podražila za 38 odstotkov oziroma 24 dolarjev na 87 dolarjev za delnico. Glede na odstotke se je najbolje godilo podjetju InVision, ki proizvaja sisteme za odkrivanje bomb. Delnica InVisiona se je podražila za 165 odstotkov oziroma za 5,14 dolarja na 8,25 dolarja. Delnica Lockheed Martina se je podražila za 5,63 dolarja na 43,95 dolarja, proizvajalca orožja Sturm Ruger pa za dolar na 10,30 dolarja za delnico. Obrambna velikana Raytheon in Northrop Grumman sta prav tako imela svoj dan. Delnica Raytheona se je podražila za 6,65 dolarja na 31,50 dolarja, Northrop Grummana pa za 12,86 na 94,80 dolarja.
Nikkei še vedno pod 10.000 točk
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu pa so se danes, po včerajšnjem padcu pod 10.000 točk, sicer nekoliko zvišali, vendar omenjene psihološke meje še vedno niso presegli. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je pridobil 175,47 točke oziroma 1,85 odstotka in trgovanje sklenil pri 9679,88 točke. Indeks je že preteklo sredo prvič po 17 letih padel pod psihološko pomembno mejo 10.000 točk, nad njo pa se je uspel dvigniti v petek.
Načrt za pomoč letalskim družbam
Ameriške letalske družbe so se že pred terorističnimi napadi spopadale z velikimi težavami, po večdnevni prekinitvi poletov zaradi zaprtja zračnega prostora pa so nastale dodatne izgube v višini več milijard dolarjev. Tako je ameriška družba US Airways sporočila, da bo odpustila 11.000 delavcev, svoje zmogljivosti pa zmanjšala za 23 odstotkov. Družba Continental Airlines naj bi odpustila 12.000 zaposlenih. Na Wall Streetu so delnice letalskih družb v ponedeljek izgubile od 40 do 50 odstotkov vrednosti. Ameriška administracija bo izdelala konkretne predloge za pomoč ameriškim letalskim družbam, so sporočili iz Bele hiše po srečanju ameriškega predsednika Georgea Busha s svojimi ekonomskimi svetovalci. "Predsednik je izrazil veliko zaskrbljenost nad finančnim položajem letalskih prevoznikov po napadih na ZDA in je svojim svetovalcem naročil, naj izdelajo konkretne predloge za pomoč letalskim družbam pri izhodu iz krize," so sporočili iz Bele hiše.
Sicer je predsednik Bush s svetovalci preučil tudi položaj ameriškega gospodarstva v celoti. Iz Bele hiše so ob tem sporočili, da preučujejo vrsto novih ukrepov za oživitev gospodarske rasti, vendar doslej še ni bila sprejeta nobena odločitev.
