Na današnji novinarski konferenci je predsednik upravnega odbora Združenja živilske industrije pri GZS Janez Železnikar povedal, je to zadnja ponudba žitarjev. "Mi bomo take pogoje objavili in bomo pšenico kupovali tam, kjer jo bodo želeli po tej ceni prodati," je poudaril in dodal, da se s pridelovalci ne bodo več pogajali. Rok plačila pšenice je 15. oktober.
Cena 28 tolarjev za kilogram velja za pšenico razreda B (pšenica za krušno mletje), medtem ko žitarji za pšenico razreda A predlagajo ceno med 32 in 35 tolarji za kilogram. Cena pšenice razreda C, ki ni za samostojno mletje, pa bi se po mnenju žitarjev morala gibati med 24,6 in 27,9 tolarja za kilogram.
Železnikar je še poudaril, da je odkupna cena pšenice, ki jo predlagajo slovenski žitarji, v primerjavi s cenami v konkurenčnih državah višja za štiri do šest tolarjev za kilogram. Z Madžarske bi namreč trenutno lahko uvozili pšenico po ceni 24 tolarjev za kilogram, vendar morajo slovenski žitarji kupovati slovensko pšenico, kar je povezano s kvotami za uvoz. "Če pridelovalci ne bodo želeli prodajati po teh pogojih, bodo še vedno lahko pšenico skladiščili in jo nato kasneje prodali po višji ceni," je dejal Železnikar. Cena pšenice se namreč zvišuje zaradi stroškov skladiščenja in vezave kapitala.
Največ pšenice sicer odkupijo Žito, Mlinotest, Intes, Klasje, Mlinopek Murska Sobota in trije manjši mlini (Katič, Volovec in Korošec). Žitarji morajo imeti za odkup približno tri milijarde povratnega kapitala, zato brez najemanja kreditov po Železnikarjevih besedah ne bi mogli odkupiti zadostnih količin pšenice.
Lani je sicer tržni pridelek pšenice znašal 116.000 ton in ta je bil tudi v celoti odkupljen.
