Hrvaški mediji navdušeni: Podravka kupila slovenski ponos, že tretje veliko slovensko podjetje končalo v hrvaških rokah

S prodajo so zadovoljni prodajalci in kupec, drugi odzivina prodajo pa so bolj zadržani.

Hrvaška na vrhu slovenske prehrambene industrije

Žito bo pod okriljem Podravke dobil možnost rasti na številnih tujih trgih, kjer je Podravka navzoča. Po drugi strani postaja slovenski trg eden od najpomembnejših trgov hrvaške družbe. Skupina Podravka se bo s tem prevzemom povzpela na sam vrh prehrambene industrije na slovenskem trgu s približno 900 milijoni kun (119 milijonov evrov) skupnih prihodkov letno.

Žito pomemben člen verige

Žito je eno največjih slovenskih prehrambenih podjetij in kot največji odkupovalec v Sloveniji pridelane pšenice pomemben člen slovenske žitne verige. Zato so mnogi črnogledi glede prihodnjega razvoja verig pridelave hrane, slovenski pridelovalci se bojijo, da zdaj svoje pšenice ne bodo mogli prodati.

Kupec: državno podjetje, a hrvaško

Medtem ko so pridelovalci pšenice po novici izjemno zaskrbljeni, agrarni ekonomist Aleš Kuhar ocenjuje, da to še ni najhujši del zgodbe: "Slovenija je tako ali tako, kar se tiče  krušnega žita, zelo odvisna od uvoza, zato tukaj velike tragedije ne bo, je pa zgodba vseeno tragična. Podravka je namreč podjetje, ki je v tričetrtinski lasti hrvaške države - bodisi neposredno ali preko upokojenskih skladov. In to, da državno podjetje manj razvite države prevzema enega od vodilnih agro-živilskih sistemov v Sloveniji, ni nekaj, na kar bi lahko bili ponosni ali menili, da je to dober strateški premik. Čeprav je prevzemnik ugledno ime in dobro posluje, je nenavadno, da prevzema podjetje v bolj razviti državi."

Žito sicer ni edino podjetje iz prehrambene verige, ki v zadnjih letih dobiva tujega lastnika, dosedanje izkušnje pa so bile v več primerih precej grenke.

"Težava je, da je v ospredju prodaj reševanje lastnikov teh podjetij, prodajajo pa jih večinoma lastniki, ki so nastali iz nuje - DUTB, banke in lastniki, ki so to želeli biti, a jim ni čisto uspelo. Vse skupaj je odraz zgrešenega ekonomskega modela, ki smo ga izvrševali zadnjih 15 let, vključno z nacionalnim interesom. Ker zdaj prodajamo iz nuje, gre samo za denar, ne zanima pa nas, kdo so novi lastniki, kaj bodo dolgoročno počeli s temi podjetji. S skopega ekonomskega vidika je kriterij cene sprejemljiv, ostaja pa vprašanje dolgoročnega ekonomskega razvoja te države v recimo prihodnjih 100 letih," meni Kuhar.

"Žal Slovenija nima kapacitet, da bi obdržala ta podjetja, seveda na transparenten način in brez napihovanja ideje nacionalnega interesa. Namesto tega gremo iz ene psihoze v drugo, ko je edini cilj dezinvesticija," še dodaja. 

Pridelovalci: katastrofa!

Predstavnik pridelovalcev pšenice Franc Küčan prodajo Žita na kratko opisuje z izjavo: "Katastrofa."

Pričakuje, da se bo "ponovila zgodba z Mercatorjem", ki naj zdaj ne bi kupoval mesa živali, ki niso zaklane na Hrvaškem, kar v Mercatorju sicer odločno zanikajo, prav tako pravijo, da števila slovenskih dobaviteljev ne zmanjšujejo.

V primeru pšenice pridelovalci predvidevajo, da bo Žito uporabljalo veliko cenejšo hrvaško ali srbsko pšenico ali moko: "V Podravini čakajo, da prodajo 60.000 ton pšenice. Toliko je potem mi ne bomo mogli prodati."

Kot pravi, se je država očitno odločila, da po mesni in mlekarski industriji, pri nas uniči še žitno. "Če se državi tako mudi z umikom iz podjetij, naj da delnice državljanom," pravi. Prepričan, da bi znali s svojo lastnino upravljati bolje od države in tujih kupcev.

"Razočarani smo"

Sekretar Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije Boris Frajnkovič pravi, da so nad prodajo razočarani, saj  konzorcij prodajalcev "niti približno" ni upošteval njihovih predlogov zavez.

"Se vidi, da ima država pri različnih prodajah različne vatle," je poudaril. "Enkrat so zaveze, ki jih želimo vnesti v prodajno pogodbo, takoj t.i. nedovoljena državna pomoč, drugič pa ne, denimo v primeru prodaje Pivovarne Laško," je pojasnil.

V tej luči je spomnil, da je bilo pri prodaji Pivovarne Laško v prodajno pogodbo zapisano, da bo nov lastnik, nizozemski pivovarski velikan Heineken, še najmanj tri leta spoštoval podjetniško kolektivno pogodbo. Pri prodaji Žita tovrstne zaveze ni.

Na GZS zadovoljni s prodajo

GZS vidi tri razloge, ki potrjujejo smiselnost prodaje Žita. Slovenija ima med vsemi članicami EU največ večinskega državnega lastništva v podjetjih, Žito posluje v panogi, kjer državno lastništvo ni nekaj običajnega, poleg tega pa je na seznamu podjetij za privatizacijo, je dejal svetovalec generalnega direktorja GZS Goran Novković.

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ob tem sicer poudarjajo, da država pri prodaji podjetij ne sme slediti le kupnini, ampak mora izbrati takšne lastnike, ki bodo imeli jasno razvojno vizijo za prihodnost podjetij, v primeru Žita tudi njegovih domačih dobaviteljev, je še povedal Novković.

Tudi mali delničarji so lahko po mnenju predsednika društva Mali delničarji Slovenije Rajka Stankoviča s prodajo večinskega deleža Žita hrvaški Podravki zadovoljni. "Mislim, da je dosežena cena prava," je dejal Stankovič.

Židan: Prodaja je škodljiva

Prvak SD in minister za kmetijstvo Dejan Židan je podpis pogodbe o prodaji Žita označil za škodljivo gospodarsko potezo. Vprašal se je, ali so v pogodbo vključene zaveze, med drugim, da ne bo prišlo do selitve proizvodnje. V SD obžalujejo, da jim koalicijske partnerice niso prisluhnile glede možnosti posega v prvi privatizacijski sveženj.

Židan se sprašuje, ali so v pogodbi o prodaji 51,55 odstotka delnic Žita hrvaški Podravki vključeni tudi zavezi, da se bodo ohranjale pravice delavcev in da se bo vlagal denar v tehnološki razvoj. Žito je eden od pomembnih gradnikov slovenske žitne verige, v katero je država vložila kar nekaj denarja, je opozoril.

Erjavec: Konec je velikih političnih projektov

Agrarni ekonomist Emil Erjavec je kritičen je do tega, da Slovenija ne razvije učinkovitih tržnih verig pridelave in predelave hrane, kar vodi v veliko ekonomsko izgubo, ki jo lahko merimo v stotinah milijonov evrov in deset tisočih delovnih mest. Po njegovem mnenju je prodaja Žita naslednji korak v nizu dogodkov, ki kažejo, da nam v Sloveniji ne bo uspelo razviti učinkovitih tržnih verig pridelave in predelave hrane, če se ne bo kaj spremenilo.

"V vseh razvitih državah od ZDA, Nove Zelandije pa do Francije, Nizozemske in Avstrije so tržne verige tiste, ki ustvarjajo dodano vrednost, omogočajo zaposlenost, stabilizirajo razmere in vodijo v primerno raven kakovosti in varnosti hrane. Verige so v lasti in organizirane po zadružnem principu ali po trdnih vertikalnih pogodbenih razmerjih, praviloma upravljane s strani trgovine. Ta primer samo potrjuje, da tega v Sloveniji nismo sposobni," je povedal Erjavec.

To je po njegovi oceni izraz kompetenc vseh deležnikov v verigi - od kmetov, zadrug, industrije do trgovine in javnega sistema. Kot pravi, vsak skrbi za kratkoročne koristi in se ni bil pripravljen odreči ničemer. "Desetletje govorimo o tem, učinkovite verige smo imeli celo v preteklem sistemu, kar pa imamo danes, pa so razbiti odnosi, kjer zmagujejo najmočnejši, in to so zdaj v glavnem tuji lastniki," je dejal.

Kakšna bo usoda Žita, ne vemo, je pa to po Erjavčevem mnenju "konec velikih političnih projektov o žitnih verigah". Zdaj po njegovem mnenju ni čas za to, da bi se spraševali, koliko manj domače pšenice bomo prodali, kar je po njegovem mnenju dejstvo, ampak da poskušamo učinkovite verige ustvariti tam, kjer se še da, npr. v mesni in vinski verigi, pridelavi jabolk in v mlečni verigi.

Hrvaški mediji navdušeni

Precej navdušenja pa po prodaji vlada pri sosedih. Jutranji.hr poroča, da je "Podravka kupila ponos Slovenije".

Kot pravijo, gre za nakup kvalitetnega in perspektivnega podjetja. Ob tem pa še izpostavljajo, da gre že za tretje veliko slovensko podjetje, ki je končalo v hrvaških rokah, potem ko je Emil Tedeschi kupil Drogo Kolinsko, Agrokor Ivice Todorića pa je prevzel Mercator. "Podravkin nakup Žita je eden najpomembnejših nakupov hrvaških podjetij v Sloveniji," ocenjujejo.

Minister za gospodarstvo Ivan Vrdoljak je zadovoljen, ker hrvaška podjetja kupujejo na regionalnih trgih, Podravkino potezo podpira tudi kmetijski minister Tihomir Jakovina.