Žito - steber slovenske prehrambene industrije in Podravka - hrvaški živilski velikan

Žito je eno največjih slovenskih prehrambenih podjetij in kot največji odkupovalec v Sloveniji pridelane pšenice pomemben člen slovenske žitne verige, v zadnjih letih pa vse bolj krepi tudi izvoz na tuje trge. Danes družba izvozi približno petino celotne proizvodnje, predvsem v države EU ter na trge jugovzhodne Evrope.

Pomembnejše dejavnosti skupine so: proizvodnja pekarskih, slaščičarskih in mlevskih izdelkov, zamrznjene hrane, bonbonov, žvečilne gume, čokolade, biskvitnega peciva, testenin, začimb, čajev in riža ter dejavnost maloprodaje. Dejavnost skupine temelji na štirih stebrih: kruh (40 odstotkov celotne prodaje), sodobna kuhinja (26 odstotkov), konditorstvo (21 odstotkov) in mlinarstvo (11 odstotkov).

Skupina ima šest glavnih blagovnih znamk: Žito za kruh, pekovske izdelke, zamrznjene izdelke, pekovske slaščice in trajne pekovske izdelke, Zlato polje za riž in testenine, Maestro za začimbe, Natura za žita in kaše, Gorenjka za čokolado, 1001 cvet za čaje in Šumi ter Herba za bonbone.

Skupina Žito s sedežem v Ljubljani poleg matične družbe Žito združuje osem odvisnih družb - pet v Sloveniji in po eno v Srbiji (v likvidaciji), Makedoniji (v likvidaciji) in na Hrvaškem.

Začetki Žita segajo v leto 1947, ko je takratna slovenska vlada ustanovila trgovsko podjetje Žito Ljubljana. Sprva se je ukvarjalo z mlinarsko dejavnostjo, ki sta se se ji kmalu pridružili še pekarska in testeninarska dejavnost. V naslednjih desetletjih je družba rasla in širila svojo dejavnost. Leta 1998 je bilo v Žitu izvedeno lastninjenje in spomladi 2000 se je z delnicami družbe začelo trgovati na borzi. Danes ima Žito 9998 lastnikov, med njimi 2,29 odstotka tujcev.

Temelji Podravke živila, pijače in farmacevtski izdelki

Žito so zdaj prodali Podravki, ki je eno vodilnih podjetij živilske industrije v vzhodni Evropi. Posluje v več kot 40 državah na vseh celinah. Njene temeljne dejavnosti so živila, pijače in farmacevtski izdelki. Kontrolni paket delnic Podravke ima hrvaška država, tretjino pa pokojninski skladi. Lani je imela skupina Podravka okoli 460 milijonov evrov prihodkov.

Začetki družbe segajo v leto 1934, ko sta brata Wolf v Koprivnici na severozahodu države zgradila tovarno za predelavo sadja in izdelavo marmelade. Leta 1947 je bila tovarna nacionalizirana in preimenovana v Podravko. Leta 1972 pa je podjetje v Ludbregu v bližini Koprivnice zgradilo tovarno za proizvodnjo zdravil Belupo.

Podravka je postala delniška družba leta 1993, od leta 1998 pa so njene delnice tudi na zagrebški borzi. Družba ima predstavništva na različnih koncih sveta, vključno z ZDA in Avstralijo.

V več kot osmih desetletjih poslovanja so ustvarili številne blagovne znamke. Poleg same Podravke je najbolj znana znamka dodatek k jedem Vegeta, ki je prejela številne mednarodne nagrade, tudi v Sloveniji. Vegeta se je na trgu pojavila leta 1959. Med bolj znanimi Podravkinimi blagovnimi znamkami so še Čokolino, Kviki, Lero, Studenac, Fant, Fini-Mini ipd.

Na slovenskem trgu so poleg Vegete najbolj iskane Podravkine znamke Fant, Lino, Podravka juhe, Dolcela in Eva. Leta 2009 je Podravka kupila znane slovenske blagovne znamke Čoko in Čokolešnik ter Belsad, s katerimi je okrepila svoj tržni položaj v Sloveniji.

Skupina Podravka je imela lani več kot 3,5 milijarde kun (okoli 460 milijonov evrov) prihodkov od prodaje ter 92,5 milijona kun (okoli 12 milijonov evrov) dobička.