Živilsko-predelovalna industrija nima rezerv, s katerimi bi pokrila negativne učinke morebitne uvedbe enotne davčne stopnje, ugotavljajo na Združenju živilske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije.
"Uvedba enotne davčne stopnje oziroma sprememba davka na dodano vrednost (DDV) bi prinesla znaten pritisk zlasti na prehrambeno industrijo," ocenjuje ekonomist Mićo Mrkaić, ki je skupaj z ekonomistom Alešem Kuharjem pripravil analizo učinke uvedbe enotne davčne stopnje na živilsko industrijo.
Trgovci se ne bodo odpovedali dobičku
Mrkaić meni, da bi največji vpliv občutili proizvajalci, vpliv na končne potrošnike pa naj bi bil dokaj majhen. Tako ni mogoče pričakovati, da bi trgovci prevzeli posledice uvedbe DDV na svoj ramena. "Zaradi izrazito visoke stopnje koncentracije v maloprodaji hrane v Sloveniji je namreč absorpcija cenovnih pritiskov s strani trgovine nerealna," je povedal Mrkaić.
Če pa bi živilska industrija pričela izsiljevati dobavitelje surovin, naj znižajo svoje cene, bi se lahko zgodilo, da jim kmetje svojih pridelkov preprosto ne bodo hoteli prodajati po še nižjih cenah kot so sedanje.
Mlečno industrijo bi 'sezulo'
Uvedba 20-odstotnega DDV in ukinitev sedanje znižane stopnje DDV bi po ugotovitvah iz analize znižala cene proizvajalcev v živilski industriji od štiri do približno deset odstotkov. Pri tem bi imela največ težav industrija mlečnih izdelkov, ki zahtev trgovcev po znižanju cen ne bi mogla prenesti na kmete. Že zdaj nekatere kmetije v zahodni Sloveniji svoje mleko prodajajo italijanskim mlekarnam, ki so jim ponudile višje odkupne cene.
Manjša potrošnja zaradi višjih cen v trgovinah
V trgovinah naj bi se za potrošnike cene slovenskih živilskih izdelkov v povprečju povečale za "največ šest odstotkov". Pri tem avtorja analize ugotavljata, da se bo zaradi pričakovanega dviga maloprodajnih cen nekoliko zmanjšalo povpraševanje potrošnikov - od enega do pet odstotkov.
Skupni učinek zmanjšanja cen ter zmanjšanja povpraševanja pa posledično pomeni zmanjšanje prihodkov v živilski panogi. Z uvedbo 20-odstotnega DDV bi se prihodki živilske industrije zmanjšali za 7 do deset odstotkov.
Analiza pritrjuje črnogledim napovedim
Analiza prav tako potrjuje pričakovanja, da napovedana odprava davka na izplačane plače ne bi bistveno razbremenila stroškov dela v živilski panogi. Tako je država v letu 2004 od plač v živilski industriji "pobrala" za okrog 2,4 milijarde tolarjev davkov, kar je samo pol odstotka vseh prihodkov panoge. Če bi se torej država odpovedala davku na izplačane plače, bi bila razbremenitev živilske industrije na ta račun zanemarljiva.
Živilska industrija nima rezerv
Predstavniki živilskih podjetij se po predstavitvi Mrkaićeve analize strinjajo, da živilska industrija "nima rezerv, s katerimi bi lahko pokrila negativne učinke morebitne uvedbe enotne davčne stopnje". Živilska industrija kot panoga že zdaj posluje z izgubo, z uvedbo enotne davčne stopnje pa bodo tudi sedaj dobro poslujoča podjetja po njihovem mnenju zašla v težave.
