Združeni narodi so svojo napoved spremenili za pol odstotne točke manj kot v napovedi pred šestimi meseci. V letu 2004 naj bi svetovno gospodarstvo raslo po stopnji treh odstotkov, kar je komajda dovolj za odmik od obdobja upočasnjevanja, ki se je začelo leta 2000. Rast svetovne trgovine naj bi letos znašala štiri odstotke, leta 2004 pa sedem odstotkov, medtem ko je leta 2002 znašala le dva odstotka.
ZN menijo, da nadaljnje upočasnjevanje vlaganj in rast brezposelnosti še vedno zavirata hitrejšo rast, čeprav se politične nepredvidljivosti, ki so zakrivile zastoj v obetih za rast, nekoliko pomirjajo. S počasno gospodarsko rastjo se hkrati zmanjšuje upanje, da bo prišlo do bistvenih premikov v naporih za zmanjšanje svetovne revščine. Zadeve naj bi dodatno zapletel, sicer pričakovan, padec vrednosti dolarja, zato bo za močnejšo rast potrebna širša podlaga, kot le ameriško povpraševanje po tujem blagu, ki je v preteklih letih bistveno prispevalo k svetovni gospodarski rasti. Šibko svetovno povpraševanje povzroča presežek kapacitet na področju informatike, komunikacij in tehnologije. Zaradi političnih šokov je zelo trpela tudi turistična industrija. Terorizem in sars prav tako ostajata zaviralna dejavnika hitrejše gospodarske rasti
ZN se na predaja obupu
Kljub vsemu pa se ZN ne predajajo obupu in napovedujejo, da naj bi do konca tretjega četrtletja počasi izginjali negativni politični učinki, s čimer se misli najbolj na iraško krizo, nizka inflacija pa omogoča stimulativne makroekonomske in fiskalne ukrepe. Nizke obrestne mere so prav tako ugodne za tiste, ki si seveda lahko izposojajo denar. Počasi naj bi naraščale tudi cene kmetijskih proizvodov, čeprav ne dovolj hitro, da bi imele revne države od tega velike koristi. Dober znak je tudi, da bosta Kitajska in Indija, v katerih živi največ revnega prebivalstva, ohranili visoki stopnji rasti.
Napoved za Evropo enaka lanski
ZN za srednjo in vzhodno Evropo napovedujejo, da bo rast letos enaka lanskoletni na stopnji 3,75 odstotka. Na rast bo ugodno vplivala visoka stopnja domačega povpraševanja, nadaljevanje neposrednih tujih naložb in pričakovana relokacija proizvodnje iz zahodne Evrope. Najbolje naj bi šlo baltskim državam, ki so leta 2002 dosegle 6,3-odstotno rast. Letos naj bi bila ta nekoliko manjša, in sicer naj bi znašala 5,75 odstotka.
