Gospodarska rast naj bi se v prihodnjem letu sicer okrepila na 1,5 do 2 odstotka letno, vendar to kljub vsemu ne bo dovolj, da bi države, ki so zašle v proračunske težave, slednje v kratkem odpravile. Evropsko gospodarstvo naj bi tako raslo po stopnji, ki je nižja od njegove potencialne gospodarske rasti, ki znaša 2,5 odstotkov, pa tudi veliko počasneje od ameriškega, kjer bo po zadnjih napovedih gospodarska rast ob koncu leta znašala okoli 4,0 odstotka.
Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pedro Solbes je ob tem dejal, da bo francoski proračunski primanjkljaj ob predpostavki 0,1-odstotne gospodarske rasti to leto znašal 4,2 odstotka bruto družbenega proizvoda (BDP), naslednje leto pa ob nespremenjeni proračunski politiki 3,8 odstotkov, kar je več, kot napoveduje uradni Pariz. Tudi nemške napovedi niso nič manj pesimistične: to leto naj bi primanjkljaj ob ničelni gospodarski rasti dosegel 4,25 odstotkov BDP, naslednje leto pa 3,9 odstotkov.
Opazovalci ob tem poudarjajo, da Evropa zaradi šibkega domačega povpraševanja računa predvsem na povpraševanje po svojih izdelkih na tujem, vendar je to močno odvisno tudi od menjalne vrednosti evra na deviznih trgih. Že povečanje vrednosti evra nad mejo 1,18 evra za dolar bi lahko ogrozilo gospodarsko okrevanje v evroobmočju, opozarjajo ekonomisti.
