V luči prejšnjih odločitev banke gre prav gotovo za pogumen korak. Ključna obrestna mera je tako na najnižji ravni, odkar so države članice evropske gospodarske in monetarne unije (EMU) januarja leta 1999 prepustile vodenje monetarne politike ECB.
Akterji na finančnih trgih so takšno odločitev ECB pozdravili in menili, da se je ECB na gospodarske težave končno začela odzivati z ekspanzivnejšo monetarno politiko. Ekonomisti so si bili tudi edini, da si ECB s cenejšim denarjem prizadeva odvrniti nevarnost deflacije - posebej v največji članici evroobmočja Nemčiji - ter vzpostaviti ustrezne psihološke pogoje za gospodarsko rast v Evropi.
Na novinarski konferenci po današnji seji sveta banke se predsednik ECB Wim Duisenberg sicer ni strinjal s trditvijo, da v evroobmočju obstaja nevarnost deflacije, je pa dejal, da se stopnja inflacije srednjeročno ne bi smela povzpeti nad dva odstotka.
Nemški kancler Gerhard Schröder je odločitev že pozdravil, saj naj bi po njegovem mnenju nižje obrestne mere pripomogle k okrevanju nemškega gospodarstva, še posebej pa naj bo pomagale nemškim izvoznikom: Schröder namreč pričakuje, da se bo v prihodnje razmerje med evrom in dolarjem ustalilo na takšni ravni, ki bo sprejemljiva tudi za izvozno usmerjena podjetja.
Sicer pa je Evropska komisija objavila zadnje gospodarske napovedi za leto 2003, v katerem pričakuje enoodstotno rast evropskega gospodarstva, pri čemer naj bi rast v drugem in tretjem kvartalu znašala 0,4 odstotke, lahko pa se zgodi - tako komisija -, da bo evropsko gospodarstvo v tem obdobju celo stagniralo. Komisija počasno gospodarsko rast pripisuje šibkemu domačemu in tujemu povpraševanju.
