Znižanje davkov na energente kot možen ukrep za blažitev krize

Kako dolgo bodo zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer vztrajale visoke cene nafte, ni znano, a kot je na novinarski konferenci po pogovorih na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, se moramo pripraviti na najhujše scenarije preventivno in na zalogo, da bomo potem lahko hitreje ukrepali.

Spomnil je, da je država od izbruha vojne v Iranu že ukrepala na področju naftnih derivatov z različnimi ukrepi, predvsem na področju trošarin, s katerimi je blažila dvige cen posameznih goriv, pa tudi tržno strukturnimi ukrepi ter sproščanjem blagovnih rezerv. Slovenija je aktivna tudi na ravni EU, je zagotovil.

Vlada ima veliko ukrepov identificiranih že iz energetske krize leta 2022, je povedal Kumer. Ob tem je zagotovil, da smo danes na področju električne energije in zemeljskega plina neprimerno bolje pripravljeni kot takrat. Panike ni, je zagotovil.

"Moj namen je, da bi že ta teden na vladi sprejeli izhodišča za ukrepe, tudi za gospodarstvo in ne le na področju energetike," je dejal. Po njegovih besedah razmišljajo tudi o ukrepih za gospodinjstva in malo gospodarstvo, medtem ko bodo za večja podjetja uporabljeni ciljani ukrepi.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je povedala, da je treba ukrepe sprejeti, še preden se bodo razmere dodatno zaostrile, da bodo podjetja pripravljena. "Sprejem ukrepov je nujen, sprejeti jih mora še trenutna vlada, zato pozivamo politiko k enotnosti, sodelovanju in hitremu ukrepanju," je dejala. Ukrepi morajo po njenih besedah zajeti celotno gospodarstvo, tako velika kot mala in srednje velika podjetja.

Med ukrepi, ki jih predlagajo na GZS, je naštela znižane prispevkov na električno energijo za elektrointenzivna podjetja ter kapico na ceno elektrike, znižanje omrežnine in nižjo obdavčitev za celotno gospodarstvo. Podobne ukrepe predlagajo pri zemeljskem plinu, kjer je v zadnjem mesecu izjemna rast cen, ter pogonskih gorivih in naftnih derivatih, kjer je država nekatere ukrepe že sprejela. Glede slednjih si na GZS želijo tudi zadostnih zalog ter zagotavljanje dobav prednostnim kupcem.

Vlada naj med drugim tudi pozove Evropsko komisijo k čimprejšnji odobritvi državne pomoči in s tem zagotovi čimprejšnje izvajanje že sprejetega zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenju energetsko intenzivne industrije, s katerim bo energetsko intenzivna industrija lahko kupovala elektriko po konkurenčnejših cenah. Nahtigal je pozvala tudi k aktivni vključiti Slovenije v oblikovanje evropskih ukrepov pomoči ob energetski krizi v okviru EU institucij.

Resnost razmer je orisal glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc. Slovenija je res odvisna od uvoza naftnih derivatov in zemeljskega plina, vendar pa pri aktualni krizi v Perzijskem zalivu ne gre toliko za krizo dobave, saj je večina energentov, ki jih dobavljajo zalivske države, namenjena azijskim kupcem. Je pa prisotno cenovno tveganje, je dejal in opozoril tudi na zamude pri ladijskem prometu ter na dvig stroškov prevozov zaradi višjih cen goriv, daljših plovnih poti in dražjega zavarovanja.

Ivanc meni, da bo energetski šok prizadel skoraj vse dejavnosti v Sloveniji, saj se bo večina soočala s cenovnim šokom. Nekaterim bi lahko upadlo tudi povpraševanje, in sicer industriji, trgovini in drugim storitvenim dejavnostim. Daljše obdobje povišanih cen bo dodatno razširilo število dejavnosti, ki so posredno prizadete zaradi dviga cen energentov, je dejal.

Predsednik Energetske zbornice Slovenije Aleksander Mervar je povedal, da so se borzne cene električne energije na terminskem trgu za drugo, tretje in četrto četrtletje 2026 povečale za 36 do 38 odstotkov. Glede predlogov za znižanje omrežnine pa je dejal, da so v nasprotju z željami po večji samooskrbi z elektriko in stabilnem elektroenergetskem omrežju. "Težko je tudi razumeti negodovanja nad višino omrežnine, glede na to, da smo je v letu 2025 zbrali za 47,5 milijona evrov manj kot v letu 2023," so njegove besede povzeli na GZS. Mervar ocenjuje, da dvig tarif za uporabo prenosnega omrežja do leta 2034 verjetno ne bo potreben, bo pa treba z letom 2027 povečati omrežnino za distribucijsko omrežje.