Konec oktobra so bile devizne rezerve za 1,64 milijarde dolarjev nižje od skupnega zunanjega dolga države, ki je znašal 6,73 milijarde dolarjev, je razvidno iz najnovejše, novembrske številke Biltena Banke Slovenije. Zunanji dolg se je od konca lanskega leta povečal za 516 milijonov dolarjev.
Od skupnih oktobrskih deviznih rezerv odpade večina, 3,86 milijarde dolarjev, na devizne rezerve centralne banke, preostalih 1,23 milijarde dolarjev pa na rezerve poslovnih bank. V primerjavi s koncem leta 2000 so se devizne rezerve slovenske centralne banke povečale za 745,5 milijona dolarjev, devizne rezerve poslovnih bank pa so se v omenjenem primerjalnem obdobju znižale za 34,5 milijona dolarjev.
Podatki iz novembrskega Biltena Banke Slovenije še kažejo, da večina skupnega oktobrskega zunanjega dolga, to je 6,54 milijarde dolarjev, odpade na dolgoročni dolg, 188 milijonov dolarjev pa je kratkoročnega dolga. Od dolgoročnega dolga je javnega in javno garantiranega dolga (zanj jamči država) 2,8 milijarde dolarjev, zasebnega negarantiranega dolga pa preostalih 3,74 milijarde dolarjev. V primerjavi s koncem leta 2000 se je dolgoročni zunanji dolg povečal za 427 milijonov dolarjev, znesek kratkoročnega dolga pa za 89 milijonov dolarjev.
Konec oktobra je bilo odobrenih in nečrpanih posojil za 902 milijonov dolarjev, kar je milijon dolarjev več kot konec leta 2000. Razporeditev dolgoročnega dolga kaže, da je Slovenija mednarodnim finančnim organizacijam konec oktobra dolgovala 667 milijonov dolarjev, od tega Mednarodni banki za obnovo in razvoj (IBRD) 88 milijonov dolarjev, Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) 141 milijonov dolarjev, Evropski investicijski banki (EIB) 402 milijonov dolarjev, Eurofimi pa štiri milijone dolarjev.
