Župani: Centralizacija je ključen problem Slovenije

Deset županov je v Črni na Koroškem podpisalo izjavo, v kateri ostro nasprotujejo napovedim NLB, da zapre 15 poslovalnic. Odločitev banke po njihovem mnenju ni državotvorna in da je diskriminatorna predvsem do obmejnih občin in do starejših. Izjavo so naslovili na vodstvo NLB in vlado Marjana Šarca.  

Zaveze? Kakšne zaveze? 

Spomnimo, NLB je prejšnji teden sporočila, da mora zato, ker Slovenija ni izpolnila prvotne zaveze Evropski komisiji za delno privatizacijo NLB do konca leta 2017, zapreti 15 poslovalnic, večino od teh že z decembrom. A takšni argumenti županov niso prepričali. Verjamejo namreč, da je bila odločitev sprejeta izključno v Ljubljani, sklicevanje na zaveze Evropske komisije pa je po njihovem zgolj izgovor. 

Kot je izpostavila županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak, doslej še nihče ni videl dokumenta, ki bi izkazoval te zaveze, našli so le nekakšna priporočila banki k razmisleku o tem. Medtem pa vodstvo NLB za pogovore z župani nima časa najmanj do 15. novembra, je dejala.

Slovenija pozablja na ljudi ob meji, sosednje države ne

NLB, meni, bi se morala pri odločitvi, katere poslovalnice zapreti, opirati na druge kriterije in ne donosnost posamezne poslovalnice. "Ne smejo na nas gledati kot na strošek," je dejala Lesjakova, ki se, tako kot mnogi drugi župani, boji nadaljnjega zapiranja institucij, pomembnih za dostop do javnih storitev.

"Država bi morala svoja obmejna območja utrjevati, ne pa slabiti," je opozoril župan občine Ormož Alojz Sok. Dejal je, da Slovenija ukinja marsikaj, medtem ko sosednje države tega ne delajo in, nasprotno, krepijo svoja obmejna območja. To je ponazoril s predstavitvijo vlaganj prek meje na Hrvaškem, spomnil pa je tudi na naložbe, ki jih Madžarska namenja svoji manjšini v Sloveniji. Menil je, da primeri, kot je ukinjanje poslovalnic NLB, niso sporadični, ampak gre za sistemsko ravnanje. "Oblast se ne zaveda, kako pomembno je obdržati prebivalstvo ob meji," je dejal Sok.

Župan Občine Brežice Ivan Molan pa je začuden nad napovedjo zaprtja poslovalnice v Dobovi, kjer se krepi turizem, na poslovalnico pa so vezani tudi Slovenci, ki živijo čez mejo na Hrvaškem. Po njegovih besedah gre pri napovedih zaprtja za nadaljnjo centralizacijo Slovenije, ki da je ključni problem te države. Prepričan je, da se bo prav pri poslovalnicah NLB pokazal odnos nove oblasti do decentralizacije Slovenije. 

Župan občine Križevci Branko Belec je prepričan, da je najbolje, da se glede napovedanega zaprtja vsaj do prodaje NLB, ki je v teku, nič ne zgodi. "Mogoče bo pa novi gospodar, novi lastnik drugače gledal na to poslovanje," je dejal.

Najprej obnova nato zaprte. Kje je tu racionalizacija?

Župan občine Moravče, kjer je prav tako napovedano zaprtje edine banke, Martin Rebolj, se sprašuje, kje je tu racionalizacija, potem ko so poslopje tamkajšnje poslovalnice pred dvema letoma obnovili in dodatno zaposlovali.

Župan Občine Borovnica Bojan Čebela pa je kot nerazumno ocenil napoved za zaprtje v njihovi občini, saj ima ta med slovenskimi občinami največji demografski prirastek, prav tako se v občini krepi gospodarska dejavnost.

"Občine so tiste, ki vodijo razvoj Slovenije," je dejal župan Občine Dobrepolje Janez Pavlin, ki od NLB pričakuje, da postopku načrtovanega zaprtja nameni več časa. Sprašuje se, zakaj NLB ne zapre katere od poslovalnic v Ljubljani, kjer je hkrati še "morje drugih bank".

Da bodo vztrajali do konca, tudi s podpisi občanov, je danes napovedal tudi župan Žužemberka Franc Škufca, saj je NLB tam edina banka. Župan občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber pa se boji, da po zaprtju poslovalnice NLB pri njih nove banke v občino ne bo.

Župan Občine Ig Janez Cimperman pa ne obsoja NLB, ampak državo, zato poziva predsednika vlade Marjana Šarca, da zaprtje poslovalnic prepreči.