Obnovitvena in vzdrževalna dela na avtocestnem križu, gradnje priključkov, širitve lokalnih cest. Vse to se ta hip dogaja v Sloveniji. Na primorski, dolenjski in štajerski avtocesti so zoženja in zapore, ker je nekatere odseke preprosto treba obnoviti zaradi dotrajanosti, pojasnjujejo na Darsu. Obnova avtoceste, ki Štajersko povezuje z osrednjo Slovenijo, je od vseh treh na avtocestnem križu najobsežnejša, stala bo okoli 60 milijonov evrov in trajala do jeseni 2026. Bo pa, obljubljajo na Darsu, po obnovi odsek varnejši in tudi bolj pretočen. Že veliko prej, do konca tega meseca, bo odprt nov izvoz med Brezovico in Vrhniko, za 24ur Inšpektor zagotavlja prvi mož Darsa Andrej Ribič. Ta odsek na pretočnost prometa na avtocesti proti morju in nazaj ne bo prav pomembno vplival, bo pa razbremenil lokalne prebivalce, ki živijo med prej omenjenima krajema. Treba je povedati še, da je bil ta izvoz načrtovan že pred desetletjem, a je časovno zahtevno pridobivanje dovoljenj gradnjo zamaknilo do letos. Še daljšo brado ima tretja razvojna os. Pri načrtovanju prometa na hitri cesti, ki bo Koroško povezala s središčem države, Darsu pomagajo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Pogovarjali smo se s profesorjem Robertom Rijavcem, ki nam je pokazal simulacije prometne ureditve in pojasnil, kakšno križišče so predlagali: "Tako križišče je zelo podobno križišču na severni ljubljanski obvoznici, le da prometni tokovi iz smeri Žalca proti Velenju preidejo na levo stran. Preizkusiti moramo, kako bo to funkcioniralo med ljudmi, ideja sama torej je, da se sploh ne bi videlo, da se vozimo po nasprotni smeri."
Kolikšna pa je vrednost investicije v tretjo razvojno os? Jasno je, da bo koroška regija brez sodobne cestne povezave zamrla, da se bodo ljudje začeli odseljevati. Da je torej nujna. Ribič pojasnjuje, da so se zgodile podražitve, o čemer smo poročali tudi v naši rubriki 24ur Dejstva 17.4.2025. Na naše vprašanje, koliko stane investicija po aneksih, je odgovoril: "O tem vam ne morem natančno povedati ... se pa je podražila na nekje okoli milijardi in 100 milijonov evrov."
V načrtu je tudi širitev ljubljanske obvoznice, o čemer smo pisali v četrtek. A ne širitev vseh štirih delov obvoznice. "Severna obvoznica je problem," razlaga prometni strokovnjak in direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS: "Zahodna, vzhodna in južna avtocesta okoli Ljubljane tvorita tako imenovani avtocestni sistem, ki je bil namenjen tranzitnemu prometu okoli Ljubljane, medtem ko je bila severna obvoznica namenjena samo uporabnikom mesta. In zato je prečni profil tega dela obvoznice drugačen. S tem smo se soočali že pred leti, problem je z nadvozi, problem je s tem prostorom, ki ga (severna obvoznica) zaseda."
Na obvoznici so zastoji že lep čas del vsakdana. Vsi, ki se po njej vozite, veste, katere ure zjutraj in popoldne so najbolj kritične in tudi, da se te ure še posebej popoldne pomikajo vse bolj nazaj. Nemalokrat se zgodi, da se promet ustavi iz povsem nepojasnjenega razloga. Vse pogosteje slišimo, da nastajajo fantomski zastoji. Kaj pa to sploh pomeni? Robert Rijavec pravi, da je promet odraz družbe. "Vsako vozilo ima svojo hitrost in ta heterogenost prometnega toka pomeni, da se to zgodi. Kdaj in kje pa ne znamo napovedati, točnega odgovora na vprašanje, zakaj se zgodijo fantomski zastoji, ne poznamo."
Ali so širitve nujne? Zakaj so naše ceste tako utrujene, da jih ves čas popravljamo? In ali je res nujno, da vzdrževalna in obnovitvena dela na štajerski, primorski in dolenjski avtocesti potekajo ravno v času, ko se začenjajo turistične migracije? V 24ur Inšpektor!
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.