Kaj vse želimo zgraditi in kje bo država dobila denar? So ambiciozni načrti uresničljivi, lobiji pa že na okopih? O tem se bo v rubriki 24UR Inšpektor spraševala novinarka Brigita Potočnik. Bila je v ljubljanskem in mariborskem kliničnem centru, pa v jeseniški bolnišnici in tudi na Dunaju, v bolnišnici AHK, ki je primerljiva z ljubljanskim UKC. V Avstriji se investicij lotevajo ves čas, skrbijo za udobje bolnikov in sledijo razvoju medicine. Če naj bi v Sloveniji do leta 2031 v zdravstvo investirali 1,9 milijarde evrov, bodo na Dunaju do leta 2030 samo v bolnišnico AKH vložili 1,4 milijarde evrov. Prenovili so Kliniko za otroško in adolescentno psihiatrijo, gradijo Center za starše in otroke, kjer bodo združena različna področja: porodništvo, pediatrija, otroška kirurgija, vzporedno s tem poteka načrtovanje prenove operacijskih dvoran in intenzivnih enot, iz troposteljnih sob bodo nastale dvoposteljne in tako naprej. Medtem pa smo v Sloveniji priča človeku nedostojnim razmeram.
Dejstva slovenskega zdravstva v 21. stoletju
Potresno nevarne stavbe, slaba električna, vodovodna napeljava, pomanjkljiva požarna varnost, bolniki v zabojnikih zaradi prostorske stiske, bolniške sobe s 30 stopinjami Celzija, z rjuhami zaščitena okna zaradi vetra in dežja, iztrošena infrastruktura slovenskih bolnišnic je 85-odstotna. Bomo z 1,9 milijarde evrov pozdravili naše zdravstvo? 20. minister za zdravje Janez Poklukar jasno: "S tem lahko preprečimo kolaps našega zdravstvenega sistema."
Infekcijska klinika v Ljubljani, v času covida najbolj na udaru. Stavba, delo arhitekta Maksa Fabianija, je stara več kot 120 let. Nekoč je bila v njej mestna ubožnica. Prizidek je iz petdesetih let, razlaga predstojnica klinike Tatjana Lejko Zupanc, in razkriva prvo šibko točko klinike: je potresno nevarna. Prostorska stiska na vsakem koraku. Otroški oddelek. Že nekaj let na vrhu spiska za obnovo, a je še vedno ni dočakal. Največji problem, sobe brez klimatskih naprav, v njih pa 30 stopinj Celzija. Ali kot slikovito oriše vsakdan na oddelku predstojnica Lejko: "Si pa lahko predstavljate, če imaš meningitis, pa povišano temperaturo 40 stopinj Celzija, kako lahko to prenašaš?!"
Infekcijska klinika Maribor. Tudi ta je, kot ljubljanska, stara več kot 120 let. V tem času obnove, popravki. Predstojnica Nina Gorišek Miksić razlaga o izjemno ozkih vratih sob, skozi katera nikakor ne morejo peljati bolniške postelje, pa o tem, da okna pozimi sploh ne tesnijo in si pomagajo kar z rjuhami in tudi o sobnih straniščih, "kar je v 21. stoletju precej neprimerno za bolnika, ki je hospitaliziran zaradi nalezljive bolezni, da ima v sobi sobno stranišče".
Jeseniška splošna bolnišnica. Direktor Mark Toplak je zadovoljen zaradi energetske in požarne sanacije, ki poteka, a tudi tu velik problem: kronično pomanjkanje prostora. Zabojniki so kar del bolnišničnih kapacitet, v njih pa imajo paciente. "Med epidemijo so bili covidni bolniki, zdaj imamo notri začasno zdravstveno nego."
Kaj želimo zgraditi za 1,9 milijarde evrov?
Med večjimi naložbami s tem denarjem, delno tudi z državnim, bodo: novi Infekcijski kliniki v Ljubljani in v Mariboru, obnovili bomo štiri negovalne bolnišnice, ljubljansko, mariborsko, novomeško in murskosoboško. Ena večjih naložb bo Klinika Golnik, del bolnišnice bodo zgradili na novo. Investiralo se bo v splošne bolnišnice, psihiatrične bolnišnice, porodnišnice, primarno zdravstvo, pa Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano ter NIJZ. Dobro desetino vsega denarja pa bi dobile izobraževalne ustanove na področju zdravstva, kot odgovor na veliko pomanjkanje zdravstvenega kadra.
V 24UR Inšpektorju z Brigito Potočnik še o tem, da bo to tudi tekma s časom. Določen evropski denar bo treba porabiti do konca leta 2023 oziroma 2026, sicer ga bo treba vrniti. Pa tudi o apetitih po milijonskih poslih v zdravstvu.
KOMENTARJI (333)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.