Bomo leta 3000 pokveke ali vesoljci?

Raziskovalci v nekem ameriškem telekomunikacijskem podjetju so s pomočjo umetne inteligence predstavili model Mindy, ki naj bi predstavljala človeka leta 3000, glede na naše sedanje navade. Ideja za tem modelom je, da bi se ljudje zamislili nad svojo pogosto pretirano uporabo telefonov, znanstveno pa nima nobene osnove.

Evolucija namreč ne poteka tako hitro, do leta 3000 se bo zgodilo marsikaj, vendar ne tako, kot kaže ta model, pojasnjuje profesor evolucije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. Peter Trontelj. ''Tiste čudne podobe izključenih ljudi s ploščato lobanjo in zamegljenim očmi, zato kar predolgo gledajo v zaslone, zagotovo niso realne.''

Že zato, ker bodo kmalu ravno te naprave, ki zdaj tako grobo vplivajo na naša telesa, postale veliko bolj človeku prijazne in ergonomske, dodaja dr. Trontelj.

Znanost zna z našimi telesi že danes narediti marsikaj, veliko težje pa posegamo v svoj ključni organ – možgane. Ti se lahko silno hitro prilagodijo, ne da bi se spremenila njihova velikost ali oblika, pojasnjuje nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek.

Za spremembo velikosti ali oblike pa bo potrebnih ne samo tisoče, ampak verjetno deset tisoč let. In glede na to, da so se naši možgani zadnjih 11 tisoč let zmanjševali, lahko to pričakujemo tudi v bodoče. ''Seveda to lahko razumemo tudi kot morda proces degeneracije in propada, vendar je močnejša teorija tista, ki pravi, da bomo mi možgane drugače uporabljali, da bodo drugače povezovali, da bodo bolj učinkoviti,'' pravi dr. Pirtošek.

Že zdaj izgubljamo sposobnost poglobljene tišine, pozornosti, kar močno vpliva na spomin in tudi odvisnosti. Pojavlja se dramatičen porast kratkovidnosti pri otrocih, vendar pa ne drži, da so otroci vedno manj inteligentni. Tudi trditev, da zaradi zaslonov postajamo ljudje bolj dementni, je navaden urbani mit.

Prihodnost je težko misliti, zlasti danes, ko se zdi, da bo v kratkem, po domače rečeno, konec sveta. Mnogim se zdi, da se nima smisla truditi.

''Prva stvar je to, da danes živimo na neki način v času po katastrofi. Ampak to ne pomeni, da je katastrofa že mimo, ampak se vseskozi pripravljamo na katastrofo. Se pravi odlašamo,'' ta fenomen pojasnjuje filozof dr. Peter Klepec. ''Drugo, živimo v zelo hudem času, ki ga zaznamujejo tudi čisto resno utemeljeni strahovi pred vojnami širših razsežnosti ali katastrofami.''

Ne glede na to, koliko škode si sami naredimo z načinom življenja, pa posledice niso dedne. Se pa lahko nekatere genske predispozicije hitreje izrazijo zaradi okolja oziroma zaradi življenjskega sloga, tudi staršev. Pa vendar bom sčasoma ljudje drugačni, predvsem zaradi preseljevanja, migracij, ki so sedaj najmočnejši evolucijski dejavnik. V povprečju bomo malce nižji kot zdaj, imeli bomo malce temnejše lase in malce temnejšo kožo.

Bo pa seveda vse bolj vplivala biotehnologija, ko bomo lahko sami izbirali dedni material za svoje potomce – ustvarjali dizajnerske otroke, tako rekoč. V tehnološkem smislu je to že izvedljivo. ''Bo na koncu tako, da bodo predvsem bogati lahko izbirali svoje potomstvo po željah. Tako kot zdaj lepotni kirurg to naredi, si bodo lahko že po katalogu izbrali lastnosti, ki bi jih želeli za svoje potomce. Te možnosti seveda so moralno sporne, ampak zdijo se že na dosegu roke,'' pravi dr. Trontelj.

Po drugi strani se večina ljudi že nekaj časa zaveda, da je človek kot tak postal ne samo zamenljiv, ampak odvečen, pravi dr. Klepec. ''Je kot smeti, se ga lahko odvrže in velik problem danes je pravzaprav sama ideja, da smo pravzaprav lahko ljudje rezervoar rezervnih delov za bogatejše, saj to ni več utopija, ampak realnost.''